Direkcija RS za vode priznava napako pri delih na Ledavi: Pred začetkom del niso pridobili mnenja Zavoda za varstvo narave

Vzdrževalna dela na reki Ledavi v Lendavi, ki so v minulih dneh sprožila številne odzive javnosti, so bila izvedena z namenom zagotavljanja pretočnosti vodotoka in izboljšanja poplavne varnosti. Ob tem pa Direkcija Republike Slovenije za vode priznava, da pred začetkom del ni ravnala pravilno, saj ni pridobila mnenja Zavoda RS za varstvo narave, čeprav bi bilo to glede na naravovarstveni status območja potrebno.

Na družbenih omrežjih so se po začetku del pojavili številni kritični odzivi občanov. Med drugim so opozarjali na domnevno uničevanje vodnega habitata, degradacijo reke in celo govorili o “ekocidu”. Zato smo za pojasnila zaprosili Direkcijo RS za vode.

Pojasnjujejo, da so pri izvajalcu gospodarske javne službe naročili odstranitev naplavin, ki so se na brežinah Ledave nalagale in kopičile več let. Dela so bila sprva predvidena na približno 1.600 metrov dolgem odseku, od vtoka iz Centralne čistilne naprave Lendava do mostu pri hotelu Lipa.

Po njihovih navedbah je namen odstranjevanja naplavin zagotoviti projektirano pretočno sposobnost vodotoka ter s tem izboljšati varstvo ljudi in njihovega premoženja pred škodljivim delovanjem voda. Skrb za pretočnost strug in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin je tudi ena izmed zakonsko določenih nalog gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč, ki jo opredeljuje Zakon o vodah.

Na Direkciji pojasnjujejo še, da je Ledava na tem območju reguliran vodotok oziroma vodna infrastruktura, katere osnovni namen je zagotavljanje zaščite pred poplavami. Po Zakonu o vodah se takšna infrastruktura lahko uporablja tudi za druge namene, če to ne ovira njenega temeljnega poslanstva.

Del odstranjenega zemeljskega materiala bodo sicer uporabili tudi pri sanaciji visokovodnega nasipa na reki Muri v Benici, kjer po poplavah iz leta 2023 potekajo dela za tesnjenje in utrjevanje nasipa ter gradnjo sanacijske poti.

Ob številnih očitkih javnosti pa Direkcija RS za vode priznava tudi procesno napako. Kot so zapisali v odgovoru za naš medij, pred začetkom vzdrževalnih del niso zaprosili Zavoda RS za varstvo narave za izdajo mnenja, čeprav bi bilo to glede na naravovarstveni status območja potrebno.

Zaradi tega so uvedli notranji pregled postopkov, s katerim želijo ugotoviti razloge za nastalo situacijo ter preučiti možnosti za izboljšanje ravnanja. Napovedali so tudi sprejetje ukrepov, s katerimi želijo v prihodnje preprečiti podobne primere.

Na Direkciji poudarjajo, da je bil namen izvedenih del zagotavljanje poplavne varnosti in pretočnosti vodotoka, kar je zakonska obveznost države. Ob tem zagotavljajo, da bodo pri prihodnjem načrtovanju in izvajanju podobnih posegov dosledneje upoštevali naravovarstvene zahteve, pravočasno pridobili potrebna mnenja pristojnih institucij ter več pozornosti namenili usklajevanju ciljev poplavne varnosti in varstva narave.

Pojasnilo bralcem: Novinarska vprašanja smo Direkciji za vode poslali že 26.7.2026, odgovorili pa so nam šele 6.8.2027, ko so zakonski roki za odgovor že potekli. Po opozorilu z dne 5.8.2026 smo odgovore prejeli, kot že zapisano, naslednji dan. Direkcija za vode se je za zamudo opravičila.