Danes se začneta dve preventivni akciji – za zmanjševanje hitrosti in za večjo varnost motoristov

Danes se začenjata kar dve preventivni akciji, in sicer akcija za zmanjševanje hitrosti na naših cestah ter akcija za večjo varnost voznikov motornih vozil, ki bosta trajali do 11. junija. Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč, tudi pri motoristih.

V tem času bodo policisti preverjali ali vozite prehitro, preverjali tehnično brezhibnost vozil in psihofizično stanje voznikov. Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo varneje. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje ohranijo tudi po tem, ko poostreni nadzori ne potekajo več. “Voznikom svetujemo, da spoštujete omejitve hitrosti in svojo vožnjo prilagodite razmeram na cesti. S tem boste pomembno zmanjšali nevarnost nastanka prometnih nesreč ter poskrbeli za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.”

Za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami

Da bi bile naše ceste čim varnejše, moramo poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. “Zato v policiji znova opozarjamo – vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti!”

Višja ko je hitrost, hujša je posledica prometne nesreče

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost ranljivih skupin. Izven naselij, denimo na avtocestah, je problematična kombinacija hitre vožnje in kratke varnostne razdalje med vozili.

Skrb vzbuja tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta namreč pogosto usodna kombinacija prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

Največ smrtnih žrtev ob vikendih, zvečer in ponoči

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti voznikov se pripeti ob koncih tedna (sobota in nedelja). V obdobju zadnjih 5 let je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med polnočjo in 1. uro zjutraj – 14 umrlih, med 14. in 15. ter med 19. in 20. uro – po 12 umrlih. Večina smrtnih prometnih nesreč se zaradi neprilagojene hitrosti pripeti v pozno popoldanskem času (prometne konice) oz. nočnem času (med 19. zvečer in 1. uro ponoči).

Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Z neprilagojeno hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Nevarnost prehitre vožnje lahko preprosto ponazorimo s potjo ustavljanja. Pot ustavljanja zajema reakcijsko pot in zavorno pot. Pri 50 kilometrih na uro vozilo do zaustavitve prevozi kar 28 metrov dolgo pot. Na mokri cesti se pot ustavljanja podaljša še za 10 metrov. Pri višjih hitrostih je pot ustavljanja vozila daljša, težje so tudi posledice prometnih nesreč.