Bo Pomurje na predlog Jasmine Opec Vöröš dobilo Pomursko demografsko skupino?
V Odrancih se je včeraj sestal svet pomurske razvojne regije, ki ga sestavljajo župani vseh pomurskih občin. Jasmina Opec Vöröš, sicer članica Državnega sveta RS, je na omenjeni seji predstavila pobudo o ustanovitvi Pomurske demografske skupine. Ta bi bila sestavljala iz predstavnikov vseh 27 pomurskih občin, vsebinsko razdeljena na 4 podskupine in bi v sodelovanju z gospodarstvom, nevladnim sektorjem, akademsko sfero in širšo javnostjo v roku enega leta pripravila celovit demografski akcijski načrt regije.
“Gre za vprašanje preživetja regije”
Kot je bilo poudarjeno na seji, demografske spremembe niso oddaljena grožnja, temveč realnost, ki jo Slovenija že živi. Ključno vprašanje prihodnosti družbe postaja, kdo bo v prihodnje delal, ustvarjal in skrbel za vse večje število starejših. Čeprav se država na prvi pogled ne sooča z izrazitim upadom prebivalstva, stabilne številke po mnenju pobudnikov zakrivajo resen problem hitrega staranja prebivalstva, nizke rodnosti in poglabljanja regionalnih razlik.
Na demografske izzive je že leta 2016 opozoril Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), leto pozneje pa je bila sprejeta tudi Strategija dolgožive družbe. Ta je postavila temeljna izhodišča za prilagajanje družbe na staranje prebivalstva, vendar konkretni akcijski načrti po navedbah razpravljavcev nikoli niso bili uresničeni. V zadnjih letih so bile celo ukinjene nekatere institucije, ki bi morale to področje sistemsko razvijati, medtem ko so se razmere še dodatno zaostrile.
Najbolj očitno se posledice neukrepanja kažejo prav v Pomurju. Regija danes ni le območje z najstarejšim prebivalstvom v Sloveniji, temveč postaja simbol demografske izpraznjenosti. Z najnižjim deležem otrok, izrazito negativnim naravnim prirastom in hitro izgubo delovno aktivnega prebivalstva se Pomurje sooča z obdobjem, ki lahko pomeni stagnacijo ali celo nazadovanje.
Jasmina Opec Vöröš (Foto: Osebni arhiv)
Po predstavljenih podatkih se je število prebivalcev v Pomurju od leta 1991 zmanjšalo za med 15.000 in 20.000 ljudi, kar predstavlja od deset do petnajst odstotkov. Povprečna starost prebivalstva se je v treh desetletjih povečala za več kot deset let, delež starejših se je povečal za deset odstotkov, medtem ko je delež mladih upadel za osem odstotkov. Projekcije kažejo, da bi lahko regija do leta 2050 izgubila še dodatnih 16 odstotkov prebivalstva in več kot četrtino delovne sile. Po mnenju pobudnikov to ni več zgolj statistika, temveč vprašanje preživetja regije.
Predlagana Pomurska demografska skupina naj bi predstavljala konkreten in izvedljiv korak v smeri sistematičnega reševanja ključnih razvojnih izzivov. Njena naloga bi bila, da v enem letu pripravi jasen, merljiv in izvedljiv demografski akcijski načrt, ki bi odgovoril na vprašanja, kako zadržati mlade v regiji in jim ustvariti pogoje za kakovostno življenje, kako spodbuditi vračanje izseljenih, kako zagotoviti zadostno delovno silo ter kako odgovorno upravljati migracije in zagotoviti dostojno starost v vseh delih Pomurja.
Ob tem je bilo poudarjeno, da demografska politika ne sme ostati zgolj državna tema, temveč mora postati tudi regionalna prioriteta. Pomurje mora po eni strani jasno opredeliti, kaj pričakuje od države, po drugi strani pa pokazati pripravljenost, da del odgovornosti prevzame samo. Le s takšnim pristopom bo mogoče zagotoviti enakomernejši razvoj Slovenije in preprečiti nadaljnje poglabljanje razlik med regijami.
O pobudi za ustanovitev Pomurske demografske skupine bo Svet Pomurske razvojne regije odločal na svoji naslednji seji.
