Bistrica: Pričeli so se postopki za potrebe nadvišanja visokovodnega nasipa reke Mure
Na območju porečja reke Mure je v zadnjem obdobju opazno povečanje pogostosti poplav. Ker slednje povzročajo precejšnjo popravljivo in tudi žal v nekaterih primerih nepopravljivo škodo, tako na javni kot zasebni lastnini, je potrebno intenzivirati in izboljšati ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Če pogledamo obstoječe stanje poplavne varnosti na reki Muri se je izkazalo, da se je izvajalo protipoplavne ukrepe le v času po škodnih dogodkih. Po vsaki visoki vodi, kjer je voda prelivala nasipe so se le ti na tem območju nadvišali in obnovili. Istočasno so se ob poplavnih dogodkih izvajali tudi interventni varovalni ukrepi. Zaradi takega pristopa reševanja posledic škodljivega delovanja voda imamo v prostoru delno zgrajene visokovodne nasipe, ki so zgrajeni ob urbanih območjih. V prihodnosti bi bilo potrebno s celostno in z vsaj dvoplastno obravnavo vključujočega delovanja strokovnih dognanj in preteklih poplavnih dogodkov mogoče doseči določeno stopnjo zaščite pred njimi. To v okviru gradbenih ukrepov pomeni ureditev visokovodnih nasipov tam, kjer še niso zgrajeni ob istočasni ustrezni prenovi tako v smislu prilagoditve na ustrezne višine kot tesnosti obstoječih.
Gradnja visokovodnega nasipa na Benici
Nasipi na Bistrici danes ne ustrezajo osnovnim standardom
Na vplivnem območju OPVP Bistrica potekajo vzdolž reke Mure visokovodni nasipi, ki danes ne ustrezajo osnovnim standardom na tem področju, na določenih odsekih pa nasipov še niso zgrajeni. Neustrezna je višina, kakor tudi vgrajeni materiali. Največkrat so bili v času graditve uporabljeni lokalni materiali z neustreznimi geomehanskimi lastnostmi.
Ureditev visokovodnih nasipov na levi strani reke Mure na vplivnem območju OPVP Bistrica je potrebno urediti, ker je predvidena ureditev na desni strani reke Mure. Če uredimo visokovodne nasipe na eni strani bi škodljivo delovanje voda povzročalo škodo na drugi strani reke Mure. Zato je potrebno izvesti prilagoditve kron nasipov, ter dograditev le teh na obeh straneh reke Mure. Na levi strani reke Mure so najbolj ogrožena naselja Ižakovci, Melinci, Gornja, Srednja, Dolnja Bistrica in Hotiza.
Projekt je trenutno v fazi izdelave projektne dokumentacije, za kar je že bilo objavljeno tudi javno naročilo. “Z dograjenim visokovodnim nasipom mora biti zagotovljeno prevajanje stoletnih visokih vod znotraj inundacijskega prostora reke Mure. Krona visokovodnega nasipa mora biti načrtovana z varnostno višino 1m nad obstoječim nasipom,” so zapisali. Predvidena dograditev in nadvišanje nasipov poteka na območju treh občin in sicer Občina Lendava, Občina Črenšovci in Občina Beltinci
Trasa nasipa poteka in se priključi na obstoječi nasip v naselju Hotiza nato poteka po gozdnem robu do naselja Dolnja Bistrica. Naselje Dolnja Bistrica loči od inundacijskega prostora reke Mure tik ob stanovanjskih in gospodarskih objektih. Nato omejuje gozdni in obdelovalni prostor med vasema Srednja in Dolnja Bistrica. Na Srednji Bistrici delno poteka ob cesti Bistrica-Razkrižje, nato pa poteka med gozdom do Gornje Bistrice. Ob vasi Gornja Bistrica poteka po južnem delu ob stanovanjskih objektih. Ko zapušča vas pa spet ločuje gozdni rob z obdelovalnimi površinami. Nasip nato poteka skozi naselje Melinci po južnem delu. Nasip poteka delno skoraj ob reki Muri zaradi pozidave stanovanjskih objektov. Med naseljem Melinci in Ižakovci nasipa delni ni. Skozi naselje Ižakovci pa spet poteka po jugozahodnem delu naselja. Nato se obstoječi nasip priključi k nasipu železniške proge Murska Sobota – Ljutomer.
Visokovodni nasip Bistrica se je začel graditi po drugi svetovni vojni intenzivno pa v sedemdesetih in osemdesetih letih po visokih vodah reke Mure leta 1972. Obstoječi visokovodni nasip je dolžine 13.018,19 m. Krona obstoječega nasipa je širine med 2,5 in 3 m. Višina krone nasipa je prevajala še visoko vodo, ki je bila leta 2005 v mesecu avgustu in visoke vode leta 2014. Takrat so vodni pretoki znašali 1255 m3/s. Skozi leta se je nasip vzdrževal in tudi po poplavah leta 2014 se je izvedlo na najbolj kritičnih odsekih glineno jedro. Glede na obseg poplav leta 2005 in 2014, ter na grožnjo podnebnih sprememb se v bodoče pričakujejo še bolj ekstremne poplave.
