Sveže

Birokracija zavira sanacijo čistilne naprave na Hotizi, časa je do konca leta

Čistilno napravo na Hotizi kapacitete 950 populacijskih enot, sestavljajo trije Emšerjevi usedalniki, trije ekorol valji in trije končni usedalniki. Čistilna naprava je bila izgrajena leta 2000 in od izgradnje ni bilo izvedenih nobenih večjih posegov, razen tekočega vzdrževanja. Sistem kanalizacije je na Hotizi samostojen, čistilna naprava pa več ne zagotavlja obratovanja v mejah kot je to določeno.




Čeprav je kanalizacijsko omrežje na Hotizi v solidnem stanju, deluje brez večjih težav, pa enako ne gre trditi za tamkajšnjo čistilno napravo. Naselje Hotiza je edino naselje v občini, ki ima svojo čistilno napravo, ki pa je potrebna prenove. Ta pa je v načrtu že več let. Omenjena čistilna naprava namreč zaradi svoje zastarelosti z odvajanjem prečiščenih odpadnih voda čezmerno obremenjuje okolje s parametrom BPK5, (biokemijska potreba po kisiku v petih dneh) saj je mejna vrednost 30 mg/l, hotiška čistilna naprava pa mejno vrednost presega za od 5,1 – 5,4 mg/l.

Poročilo obratovalnega monitoringa iz meseca julija 2020, kaže, da so vsi izmerjeni parametri obratovanja v dovoljenih mejah, vendar je dejstvo, da so ekoroli na čistilni napravi obrabljeni v tolikšni meri, da obratovanje čistilne naprave več ne zagotavlja obratovanja v mejah kot je to določen.

Po besedah župana Janeza Magyarja, sanacijo zavira birokracija, inšpekcija pa je kot skrajni rok za izvedbo sanacije dala konec leta 2021

“Pri čistilni napravi Hotiza imamo velike težave. Naprava sicer deluje, a je izpust sporen. Za to imamo tudi inšpekcijski zapisnik. Postopke, glede rekonstrukcije smo sicer začeli že v lanskem letu, a na žalost prihajajo do birokratskih ovir, birokratov, Direkcije za vode. Izdaja soglasja oz. mnenja glede projekta sanacije s strani Direkcije za vode traja že tri mesece in to kljub temu, da je projektant upošteval vsa priporočila Direkcije za vode. Govora je o nekih meddržavnih komisijah, … Razumel bi, če bi na tem mestu želeli postaviti kakšno kemijsko tovarno, da bi bilo treba kakšnega izmed izpustov presojati na novo. Da je izpust slab, je ugotovil inšpekcijski monitoring in mi to z rekonstrukcijo želimo izboljšati, zaščititi naravo in jo obvarovati za naslednje generacije. Uradnik ali uradnica pa to zadržuje in ne vem kako dolgo bom to še prenašal, preden bom stopil na višjo inštanco oz. zahteval odgovornost teh ljudi, ker to, da onesnažujemo okolje, dokumentacija pa ne gre naprej, je skrajno neodgovorno do ljudi. Projekt želimo čim prej zaključiti, denar je zagotovljen, projektant čaka, gradbenega dovoljenja posledično ne moremo dobiti, inšpekcijsko opozorilo pa imamo do konca leta. Če bo potrebno, bomo odgovornost zahtevali tudi po sodni poti, ki ne odda dokumenta in ima vedno nove zahteve, pa čeprav je projektant upošteval vsa njihova navodila. To je žal birokratska togost naše države,” je dejal župan Občine Lendava Janez Magyar za Radio Murski val.