Barvanje pirhov: Tehnika batik v Dobrovniku že od leta 1800
Prekmurski pirhi v batik tehniki imajo v Dobrovniku vsaj dvestoletno tradicijo. Ta tehnika se je v Dobrovniku ohranila vse do današnjih dni, ta tehnika barvanja pirhov pa je povezana s preteklostjo in tudi sedanjostjo. Gre torej za bogato ljudsko tradicijo, ki je dan danes vse bolj spoštovana.
O bogati tradiciji dvojezične občine Dobrovnik priča tudi barvanje pirhov v tehniki batik. Gre za tehniko, ki je v Dobrovniku prisotna že vsaj od leta 1800 in se je uspešno ohranila do današnjih dni. Vsako leto v tamkajšnji hiši Györgya Dobronokija priredijo tradicionalno razstavo pirhov, ki pa se tudi letos zaradi epidemioloških razmer žal ne bo pripravila. Na omenjeni razstavi si sicer obiskovalci lahko ogledajo pirhe, si ogledajo tehnike barvanja velikonočnih pirhov ali pa se udeležijo tematske delavnice. V sklopu dvodnevne prireditve so na ogled čudovito okrašeni pirhi, izdelani s tradicionalnimi tehnikami, predvsem tisti, izdelani z batik tehniko, za katere so značilni enostavni vzorci. Pravi mojstrici tehnike batik in hkrati najprepoznavnejši Dobrovničanki sta sicer Anna Car in žal že pokojna vrhunska poznavalka Elizabeta Urisk, ki je za seboj pustila tudi avtorsko knjižno zbirko.
Pri pripravi pirhov po načinu batik, ki ga pri nas poleg Dobrovnika uporabljajo le še v Beli krajini, potrebujemo pisalko, čebelji vosek – za odstranjevanje voska tudi svečo oziroma plamen – ter rdečo in črno barvo za barvanje. Najbolj znani vzorci so dobrovniški in petišovski, še danes pa se najpogosteje uporabljajo običajne, stare motive, ki so ravne in nazobčane črte, vijuge, krogi oziroma pike ter tako imenovano »zajčje uho«. Za delo se uporablja posebna pisalka. Pisalka ima kovinski lijak. Lijak se napolni s čebeljim voskom in se segreva nad plamenom. S pomočjo vročega voska se potem na jajce nariše vzorec. Jajce se nato obarva v hladni barvi, narisan vzorec pa ostane bel. Ob dodajanju vzorčkov se lahko postopek večkrat ponovi-tako dobimo večbarvni batik. Tak način krašenja pirhov je bil nekoč zelo razširjen v Prekmurju. V drugi polovici 20. stoletja se je ta tehnika krašenja počasi opuščala in je skoraj povsem izumrla. Ohranila se je le v nekaterih vaseh. V zadnjih letih se stari načini izdelovanja pirhov spet obujajo in so postali zelo popularni. Za lepši sijaj velikonočnih pirhov so jih premazali z mastjo ali oljem.
