Prekmurski gozdovi del mednarodne raziskave o prihodnosti drevesnih vrst
V državnih gozdovih po Sloveniji poteka terensko delo v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta COEXIST, v katerega so vključeni tudi nižinski hrastovi gozdovi na območju Prekmurja. Raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije tam proučujejo domače in tujerodne drevesne vrste ter njihovo prilagajanje na vse bolj spreminjajoče se podnebne razmere.
V sodelovanju z raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije v državnih gozdovih poteka terensko delo, namenjeno zbiranju podatkov in semenskega materiala za raziskovalni projekt COEXIST. Med območji, kjer so raziskovalci opravljali terensko delo, je tudi Prekmurje, kjer so se osredotočili na nižinske hrastove gozdove.
Raziskovalci so semena domačih in tujerodnih drevesnih vrst nabirali še na območjih Ormoža, Celja, Brežic in Novega mesta. Zbrani material bo pomemben za nadaljnje proučevanje uspešnosti posameznih drevesnih vrst ter njihove sposobnosti prilagajanja na prihodnje podnebne razmere.
Prekmurje kot pomembno območje raziskovanja
Prekmurski nižinski gozdovi so zaradi svojih naravnih značilnosti pomemben del slovenskega gozdnega prostora. Prav gozdovi nižinskega območja predstavljajo zanimivo okolje za raziskovanje, kako se bodo različne drevesne vrste odzivale na spremembe temperature, padavinskih vzorcev in drugih okoljskih dejavnikov.
V okviru projekta COEXIST bodo raziskovalci primerjali domače oziroma avtohtone drevesne vrste s tujerodnimi vrstami ter ugotavljali, katere se uspešneje prilagajajo razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Projekt tako odpira tudi vprašanje, kakšna bo sestava slovenskih gozdov v prihodnjih desetletjih in katere drevesne vrste bodo lahko zagotavljale njihovo odpornost in stabilnost.
Raziskava za prihodnje gospodarjenje z gozdovi
COEXIST je mednarodni raziskovalni projekt z uradnim naslovom Uspešnost sobivajočih domačih in tujerodnih drevesnih vrst iz evropskih gozdov zmernih geografskih širin v prihodnjem podnebju. Projekt se je začel 1. marca 2026 in bo potekal do 28. februarja 2030, slovenski raziskovalni del pa vodi dr. Jernej Jevšenak.
Njegov namen je bolje razumeti, kako domače in tujerodne drevesne vrste sobivajo v evropskih gozdovih zmernega pasu ter kako uspešne bi lahko bile v razmerah prihodnjih podnebnih sprememb.
Rezultati raziskave bodo pomembni tudi za prihodnje gospodarjenje z gozdovi. Podnebne spremembe namreč odpirajo vprašanje, kako ohranjati stabilne, odporne in dolgoročno vitalne gozdne sestoje.
Pri tem imajo pomembno vlogo tako javna gozdarska služba, predvsem Zavod za gozdove Slovenije, kot tudi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki upravljajo pomemben delež slovenskih državnih gozdov.
Tudi podatki, zbrani v prekmurskih gozdovih, bodo tako prispevali k boljšemu razumevanju prihodnosti slovenskih gozdov in odločanju o tem, katere drevesne vrste bodo lahko uspešno rasle v vse bolj spremenjenih podnebnih razmerah.
