12. avgusta bo viden sončev mrk, pri nas v Prekmurju bo zakritih 77 odstotkov Sonca

V sredo, 12. avgusta 2026, bomo lahko tudi v Sloveniji opazovali delni Sončev mrk. Luna bo zakrila kar približno 84 % Sončeve ploskve, zato bo pojav zelo izrazit in zanimiv za opazovanje. Na območju Pomurja bo zakritost sonca 77%. Naslednje leto, 2. avgusta 2027, bo pri nas viden še en delni Sončev mrk, ko bo Luna zakrila približno 57 % Sonca.

Luna bo pri nas prekrila velik del Sončeve površine, vendar se bo pojav odvijal tik pred sončnim zahodom. Delni mrk se bo po Sloveniji začel približno med 19.24 in 19.27. Največja vidna faza bo nastopila nekaj minut po 20. uri, nato pa bo Sonce kmalu izginilo za zahodnim oziroma zahodno-severozahodnim obzorjem.

Največja zakritost bo na severozahodu države, kjer bo Luna prekrila približno 90 odstotkov Sončeve površine. V Ljubljani bo zakritega okoli 84 odstotkov, na območju Celja približno 80 odstotkov, v Mariboru nekaj manj, na jugovzhodu in skrajnem vzhodu države pa okoli tri četrtine Sončeve ploskve.

Na območju Sevnega se bo mrk začel približno ob 19.25. Največja vidna faza je pričakovana okoli 20.11, ko bi Luna lahko prekrila približno 81 odstotkov Sončeve površine. Ker bo Sonce takrat že povsem nizko, bo za opazovanje nujna odprta lokacija z neoviranim pogledom proti zahodu in zahodu-severozahodu. Zaradi okoliških hribov, dreves in stavb lahko Sonce za krajevnim obzorjem izgine precej prej, kot kaže uradni čas zahoda.

Ob jasnem vremenu bo Luna v Sončevo ploskev najprej zarezala majhen temen rob, ki se bo postopoma povečeval. Do največje vidne faze bo od Sonca ostal le svetel krajec. Kljub veliki zakritosti se v Sloveniji ne bo stemnilo kot ponoči, saj je tudi majhen nezakriti del Sonca izjemno svetel. Zaradi nizke lege nad obzorjem pa lahko svetloba postane nenavadno medla, rumenkasta ali oranžna.

Pri podatkih o mrku je treba razlikovati med magnitudo in zakritostjo. Magnituda pove, kolikšen del Sončevega premera prekrije Luna, zakritost pa označuje delež prekrite površine Sončeve ploskve. Zato se lahko navedeni vrednosti za isti kraj razlikujeta. Sonca med mrkom nikoli ne smemo opazovati s prostim očesom. V Sloveniji popolne faze ne bo, zato zaščita ne bo smela biti odstranjena niti za trenutek. Potrebna bodo posebna certificirana očala za opazovanje mrka ali ustrezen solarni filter. Navadna sončna očala, zatemnjeno steklo, fotografski filmi, rentgenski posnetki in podobni pripomočki niso varni.

Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari mrak. Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je hkrati tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje. Zaradi tega se opazovalcem, ki dogodek opazujejo na pravem mestu, zdi, da Luna popolnoma prekrije Sonce, ob tem pa postane vidna njegova zunanja atmosfera, imenovana korona.

Posebnost letošnjega večera je tudi to, da bo kmalu po Sončevem mrku vrhunec meteorskega roja Perzeidov.

Običajno dva tedna pred ali po Sončevem mrku nastopi še Lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala.

Se spomnite? Leta 1999 smo v Prekmurju opazovali popolni sončev mrk

Leta 1999 je bil v Srednji Evropi viden popolni sončev mrk, v Sloveniji pa smo ga lahko opazovali le v severovzhodnem delu Prekmurja. Sončeve mrke spremlja značilna tišina, navadno obnemijo tudi ptice in tako je bilo tudi 11. avgusta 1999. V Prekmurju je bil mrk popoln, kar se je pred tem nazadnje zgodilo 15. februarja 1961.