V Murski Soboti se je odvila Mednarodna romska konferenca
V Murski Soboti se je pred dnevi odvila dvodnevna mednarodna romska konferenca, posvečena napredku in realnosti romske skupnosti dvajset let po začetku intenzivnejših politik na tem področju. Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožek Horvat Muc je za STA povedal, da so se razmere v zadnjih letih delno izboljšale, vendar ključni izzivi ostajajo.
Udeležence je uvodoma nagovoril Gregor Perič, v. d. direktorja Urada RS za narodnosti. V nagovoru je poudaril pomen sodelovanja med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in predstavniki romske skupnosti ter izpostavil, da je za nadaljnji napredek ključno povezovanje formalnih pravic z dejanskimi izboljšavami v življenju ljudi.
Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožek Horvat Muc je ocenil, da so se razmere v zadnjih letih delno izboljšale, predvsem zaradi političnih ukrepov in večjega dialoga. Kljub temu pa ostajajo ključni izzivi, kot so dostop do izobraževanja, urejanje romskih naselij, dostop do vode in elektrike ter splošne bivalne razmere.
Po njegovem mnenju gre za širši družbeni problem, saj je romska skupnost še vedno močno odvisna od državnih in lokalnih politik. Opozoril je tudi na razkorak med politično zastopanostjo Romov in dejanskim položajem skupnosti, kjer ostajajo prisotni revščina, diskriminacija in socialna izključenost.
Prvi dan konference je prispevek predstavil mag. Stanko Baluh, sekretar na Uradu, ki je osvetlil razvoj institucionalnega in družbenega okvira za sodelovanje z romsko skupnostjo ter pomen dialoga pri oblikovanju javnih politik. Posebej je izpostavil tudi pomen mednarodnih standardov, zlasti Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ter širšega evropskega okvira za vključevanje Romov.
Drugi dan je Aleš Ojsteršek, sekretar na Uradu, predstavil slovenski zakonodajni in finančni okvir za romsko skupnost. Posebej je izpostavil ustavno in zakonsko podlago, vlogo Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, pomen namenskega financiranja občin ter potrebo po spremljanju učinkov ukrepov na lokalni ravni.
Predstavniki Urada so v razpravah poudarili, da je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih razvila pomembne pravne, institucionalne in finančne mehanizme za podporo romski skupnosti. Ob tem pa ostaja ključen izziv, kako te mehanizme še tesneje povezati z merljivimi rezultati, učinkovitim izvajanjem ukrepov in vsebinsko participacijo romske skupnosti pri sprejemanju odločitev.
Konferenca je ponudila priložnost za izmenjavo izkušenj med predstavniki romske skupnosti, državnih institucij, lokalnih skupnosti in mednarodnih udeležencev ter prispevala k nadaljnjemu razmisleku o razvoju politik za izboljšanje položaja romske skupnosti.
