Ob današnjem svetovnem dnevu mokrišč: Mokrišča na območju Mure še vedno živijo

Mokrišča sodijo med najbogatejša, a hkrati najbolj ogrožena življenjska okolja na svetu. Delujejo kot naravni ščit za naravo in ljudi. So izjemno pomembna zaradi svoje velike biotske raznovrstnosti ali biodiverzitete, saj nudijo življenjski prostor številnim vrstam rastlin, gliv in živali, med njimi tudi številnim ogroženim.

“Poleg tega zadržujejo in filtrirajo vodo, zmanjšujejo poplavna tveganja, vežejo velike količine ogljika in s tem blažijo vplive podnebnih sprememb, uravnavajo lokalno klimo in vodni režim ter ljudem zagotavljajo ključne ekosistemske storitve – od pitne vode in ribištva do rekreacije in naravne zaščite pred ekstremnimi vremenskimi pojavi,” pojasnjuje Nino Kirbiš, eden od vodij akcije 24-urnega popisovanja biodiverzitete BioBlitz Slovenija.

V Radencih ob reki Muri lani gostili 70 raziskovalcev iz štirih držav

6. in 7. junija lani je v Radencih ob reki Muri potekala izvedba projekta z namenom boljšega razumevanja pomena mokrišč. Več kot 70 raziskovalcev iz štirih držav, ki so v zgolj enem dnevu zbrali 2.700 podatkov o najdbah, ki pripadajo 824 vrstam živali, rastlin in gliv. Med njimi so zaznali kar 118 takšnih, ki imajo v Sloveniji status ogroženih ter 44 zavarovanih vrst.

Urhi in kačji pastirji – živi dokaz ohranjenosti mokrišča

Med najbolj prepoznavnimi prebivalci mokrišč so urhi, dvoživke s srčasto oblikovanimi zenicami, ki so zanesljiv pokazatelj ohranjenega vodnega okolja. Dvoživke so pomembni bioindikatorji okolja, saj so med najbolj ogroženimi vretenčarskimi skupinami pri nas in tudi v svetovnem merilu. Življenjski prostor, kjer je prisotno veliko vrst in so njihove populacije številčne, predstavlja dobro, zdravo in uravnoteženo okolje. Med pomembnimi kazalniki stanja okolja so tudi kačji pastirji, pripovedovalci zgodb o spremembah v naravi.

V Sloveniji je bilo doslej zabeleženih 73 vrst in skoraj tretjino so jih v samo enem dnevu raziskovalci našli tudi v Radencih, kar je za slovenski prostor izjemno veliko.

BioBlitz Slovenija je prispeval tudi pomembna nova spoznanja. Našli so namreč štiri povsem nove vrste za Slovenijo (tri vrste gliv in eno vrsto zelo majhnega raka) ter novo lokacijo evropsko varovane vrste kačjih pastirjev – koščičnega škratca (Coenagrion ornatum). Pred BioBlitzem je bilo za to območje v državnem sistemu NarcIS zabeleženih 476 najdb vrst, po BioBlitzu pa je vanj dodatno vključenih več kot 770 novih vrst, ki doslej za to območje v sistemu še niso bile evidentirane.