Pomurski poslanec Süč in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Čalušič o zastarelem OPN Občine Lendava

Na 38. redni seji Državnega zbora, ki je potekala v ponedeljek, je pomurski poslanec Dejan Süč (Svoboda) v sklopu poslanskih vprašanj ministrom znova opozoril na pereč problem Občine Lendava, ki še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN), skladnega z veljavno zakonodajo in evropskimi direktivami.

Süč je poudaril, da Občina Lendava skupaj z Občinama Beltinci in Puconci sodi med tri prekmurske Občine, ki kljub večletnim postopkom še niso uspele sprejeti posodobljenega OPN. Ob tem je izpostavil, da je lendavski prostorski načrt star že 25 let, saj sega v leto 2001, in ne ustreza več potrebam sodobnega razvoja.

“Gre za oviro ne le za gospodarski, temveč tudi za družbeni razvoj,” je bil jasen poslanec, ki prihaja iz Gaberja. Opozoril je tudi na kontrast med velikimi investicijami v občini – med drugim največjo tujo investicijo v zgodovini države – in dejstvom, da prostorska neurejenost zavira izkoriščanje razvojnega potenciala območja.

Kot zaskrbljujoč signal je Süč navedel tudi demografske podatke: Število živorojenih otrok v občini Lendava je z 91 v letu 2018 padlo na 60 v letu 2024, kar pomeni skoraj tretjinski upad. Po njegovih besedah obstaja nevarnost, da bo okolje brez ustreznih ukrepov postalo “demografska tempirana bomba.”

Na poslansko vprašanje je odgovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je pojasnila, da so postopki prostorskega načrtovanja v Sloveniji dolgotrajni in zapleteni, vendar se je v primeru Lendave v zadnjih letih dinamika vendarle bistveno izboljšala.

Ministrica je navedla, da je bila prva vloga za smernice oddana že leta 2009, vendar se do leta 2021 v postopkih praktično ni zgodilo nič. Po ponovni pobudi Občine leta 2021 pa so se usklajevanja okrepila – od leta 2022 do danes je bilo izvedenih več kot deset operativnih in usklajevalnih sestankov med Občino in ministrstvom.

Po besedah Čalušićeve ministrstvo ne zavira razvoja in tudi ne ogroža velikih investicij v Lendavi, kot se je večkrat pojavljalo v javnosti. “Imamo omilitvene ukrepe in jasne usmeritve, po katerih se korektno usklajujejo tudi druge občine,” je poudarila ter dodala, da je Občina Lendava trenutno “na precej boljši poti.”

Zadnja dopolnjena vloga je bila na ministrstvo oddana 23. decembra, odgovor pa je pričakovati v običajnem roku približno 60 dni. Ministrica je ob tem opozorila, da bo nadaljnji potek postopka odvisen predvsem od tega, ali bo Občina v nadaljevanju dodajala nove spremembe namenske rabe, kar bi lahko ponovno podaljšalo usklajevanja.

V razpravi je Süč spomnil tudi na novelo Zakona o urejanju prostora, sprejeto decembra 2024, ki je preprečila, da bi Občina s 1. januarjem 2025 ostala brez možnosti izdajanja gradbenih dovoljenj. Novela prvič uvaja tudi časovne roke: spremembe OPN morajo biti potrjene na občinskem svetu do aprila 2026, skrajni rok za sprejem OPN pa je 30. oktober 2026.

Ministrica je ob dopolnitvi odgovora poudarila, da med ministrstvi poteka intenzivno sodelovanje in da so roki postavljeni prav zato, da bi se postopki končno premaknili z mrtve točke. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo Lendava kljub dolgotrajnim zapletom vendarle prišla do skupnega cilja – sprejetja občinskega prostorskega načrta.

Nekaj novinarskih vprašanj smo sicer danes naslovili na Občino Lendava, odziv bomo objavili po prejetju odgovorov.

Dejan Süč