Kompozitni kazalnik: Lendava med najrazvitejšimi v Pomurju – a še vedno daleč od slovenskega povprečja
Ko se govori o razvoju občin, investicijah, denarju iz države in Evropske unije ter prihodnosti regije, ima ključno vlogo en sam kazalnik – kompozitni kazalnik razvitosti občin. Gre za uradni državni indeks, s katerim Slovenija meri, kako razvita je posamezna občina v primerjavi z državnim povprečjem. Če je povprečje Slovenije postavljeno na 100 odstotkov, potem številke pomurskih občin razkrivajo zelo zaskrbljujočo sliko. Podatki, na podlagi katerih smo pripravili članek, so ili pripravljeni in izdani minulo sredo in sicer je podatke izdalo Ministrstvo za finance, direktorat za proračun – Sektor za sistem financiranja lokalnih skupnosti.
Najboljši pomurski rezultat dosegajo Radenci z 69,72 odstotka, sledita Dobrovnik z 62,83 in Lendava z 56,56 odstotka. Čeprav je Lendava tako tretja najrazvitejša občina v Pomurju, to v praksi pomeni, da dosega le nekaj več kot polovico slovenskega povprečja razvitosti. Po državnih merilih je to še vedno zelo velik razvojni zaostanek, ki se kaže v nižjih plačah, manjšem številu delovnih mest, šibkejši podjetniški aktivnosti in večjem demografskem pritisku.
V primerjavi z drugimi pomurskimi občinami Lendava kljub temu izstopa pozitivno. Murska Sobota kot regijsko središče dosega 49,53 odstotka, Turnišče 48,16, Gornja Radgona 47,12, Ljutomer pa le še 38,40 odstotka slovenskega povprečja. V spodnjem delu lestvice so Beltinci, Razkrižje in Kobilje, medtem ko sta na samem dnu Črenšovci s 26,32 odstotka, Kuzma z 18,40 in Grad z zgolj 6,04 odstotka. Razlike znotraj Pomurja so tako ogromne, saj je najrazvitejša pomurska občina več kot desetkrat nad ravnjo razvojno najšibkejše.
Relativno boljši položaj Lendave je povezan z njeno industrijsko tradicijo, obmejno lego, logistično dostopnostjo ter večjim številom podjetij in delovnih mest v primerjavi z manjšimi podeželskimi občinami. Kljub temu številka 56,56 odstotka jasno kaže, da tudi Lendava razvojno močno zaostaja za osrednjo Slovenijo in gospodarsko močnejšimi regijami. To pomeni večjo odvisnost od državnih in evropskih sredstev ter večjo ranljivost ob gospodarskih pretresih.
Hkrati pa takšen kazalnik Lendavi prinaša tudi pomembno prednost. Kot razvojno šibkejša občina ima pravico do bistveno višjih stopenj sofinanciranja pri infrastrukturnih, gospodarskih in okoljskih projektih, kar pomeni, da lahko velik del naložb krijejo evropski in državni viri. Prav zato so ti podatki ključni za razumevanje, zakaj so razpisi, razvojni programi in črpanje evropskih sredstev za Lendavo in celotno Pomurje življenjskega pomena.
Kompozitni kazalnik tako ni zgolj statistika, temveč realno zrcalo gospodarskega in družbenega položaja regije. Za Lendavo pomeni, da je v pomurskem prostoru med uspešnejšimi, v slovenskem merilu pa še vedno v skupini razvojno najbolj ogroženih območij, kjer bo prihodnji razvoj v veliki meri odvisen od uspešnega pridobivanja zunanjih sredstev in pametnih lokalnih odločitev.
