Z visokovodnimi nasipi ob Muri do večje varnosti pokrajine ob Muri

Reka Mura, ki že stoletja oblikuje življenje na skrajnem severovzhodu Slovenije, je bila mnogokrat vir naravnih ujm. Spomin na poplave, ki so ogrožale tako premoženje kot varnost prebivalcev ob njenem toku, je še živ, zato je pomembna novica, da vlada Republike Slovenije intenzivno nadaljuje z izgradnjo visokovodnih nasipov ob Muri.

Gre za obsežen projekt v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), s katerim bo do sredine leta 2026 zgrajenih ali posodobljenih več kot 26 kilometrov nasipov. Skupna vrednost projektov, povezanih s poplavno varnostjo, znaša kar 238 milijonov evrov, od tega je 197 milijonov sofinanciranih iz evropskih sredstev.

Nasipi, ki ščitijo tudi območja Občine Lendava

Za območje ob Muri je iz NOO namenjenih 45 milijonov evrov. Največji del investicije trenutno poteka med naseljema Krog in Petanjci, kjer Direkcija RS za vode gradi 8,5-kilometrski odsek nasipa, vreden 28 milijonov evrov. Poleg tega so v načrtu še odseki pri Bistrici, Razkrižju in Vučji vasi, skupaj dolgih skoraj 18 kilometrov.

Čeprav se zdi, da so dela oddaljena od Lendave, ima projekt ključen pomen tudi za naše kraje. Nasipi bodo varovali kar 3.340 prebivalcev ter pomembno infrastrukturo ob reki, ki lahko ob povečanem pretoku ogrozi širše območje Pomurja, vključno z ravninskimi deli Občine Lendava.

Zamude pri delu na levem bregu

Del načrtovane trase na levem bregu Mure – skupno 18,3 kilometra – je bil sicer začasno izločen iz izvedbe zaradi zapletov pri pridobivanju zemljišč, soglasij in okoljevarstvenih pogojev. Vlada zagotavlja, da bo ta del v prihodnje preprojektiran in prijavljen na druge razpise, ko bodo izpolnjeni pogoji za gradnjo.

Narava in zaščita: iskanje ravnotežja

Strokovnjaki opozarjajo, da je pri posegih v rečni prostor pomembno upoštevati tudi vplive na naravo. Mura je izjemno ekološko območje, zato projekt ne vključuje zgolj gradbenih del, temveč tudi naravovarstvene presoje in ukrepe. Nasipi naj ne bi bistveno posegali v vodni režim ali podtalnico, a bodo spremljevalni monitoringi bistveni za dolgoročno ravnovesje med zaščito ljudi in ohranjanjem narave.

Odpornost smo tudi ljudje

Ob predstavitvi projekta se je vlada ponovno obrnila na prebivalce s pobudo #odpornostSiTi, ki spodbuja posameznike in skupnosti k večji pripravljenosti na vremenske ujme. Poleg državnih ukrepov so namreč pomembni tudi lokalni načrti zaščite, zgodnje obveščanje in znanje, kako ukrepati ob nevarnosti poplav.

Za prihodnost brez vodne grožnje

Čeprav so izzivi pri izvajanju projekta očitni, predvsem v birokratskem in zemljiškoknjižnem smislu, je smer jasna – Pomurje, vključno z Lendavo, naj bo varnejše, bolje zaščiteno in bolj odporno na vremenske ekstreme, ki jih v zadnjih letih ni malo. Visokovodni nasipi ob Muri so tako več kot le gradbeni projekt – so simbol dolgoročne skrbi za ljudi, naravo in prihodnost regije.

Poleg navedenega odseka so v NOO uvrščeni še odseki:

• VVN Bistrica – območje DLN (območje državnega lokacijskega načrta na desnem breg Mure) v dolžini 4.000 metrov,
• VVN Bistrica – območje izven DLN (območje izven državnega lokacijskega načrta na desnem bregu) v dolžini 5.800 metrov,
• VVN AC Vučja vas v dolžini 2.500 metrov in
• VVN Razkrižje v dolžini 5.800 metrov.