Petanjci in Grad: Druženje v senci cvetočih stoletnih dreves

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Javni zavod Krajinski park Goričko sta se minuli konec tedna pridružila vseslovenski akciji “Dobimo se na vrtovih.” Poleg ogleda dveh zanimivih parkov, ki vsak nosi svojo zgodbo, so obiskovalci uživali v senci cvetočih dreves in dišečih grmovnic v izbranih čajih.

Bogastvo in raznolikost evropskih parkov in vrtov

Vseslovenski dogodek »Dobimo se na vrtovih« poudarja bogastvo in raznolikost zgodovinskih in sodobnih evropskih parkov ter vrtov. Pobuda izvira iz Francije, kjer že več dve desetletji prvi konec tedna v juniju pripravljajo t. i. »Rendez-vous aux jardins« (»Dobimo se na vrtovih«). Leta 2018 se je pobuda razširila tudi na druge evropske vrtove in parke. Letošnja tema dogodkov so bili kamniti vrtovi in vrtni kamni. Pobudo v Sloveniji koordinira v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Arboretum Volčji Potok, dogodki pa so potekali na 33 različnih lokacijah. Letos sta se ji prvič pridružila tudi Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Javni zavod Krajinski park Goričko.

Pomembna pomurska parka

Gostji dogodka, ki je minulo soboto potekal v dopoldanskih urah v grajskem parku gradu na Goričkem, popoldne pa v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih, sta bili krajinski arhitektki mag. Darja Pergovnik (avtorica knjige Zelena Plečnikova Ljubljana in konservatorka za vrtno dediščino na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani) in dr. Tanja Simonič Korošak (avtorica Načrta vzdrževanja Zelene površine grajskega parka gradu Grad iz leta 2014 in Načrta vzdrževanja Vrsta spominov in tovarištva). V Petanjcih je bil ogled parka obogaten z več (čajnimi) postajami, na katerih so obiskovalci poskusili izbrane vrste čajev in odlično domače pecivo.

Udeleženci obeh dogodkov so se družili in sodelovali v pogovoru o obnovi grajskega parka in bili navdušeni nad stanjem vzorno vzdrževanega Vrta spominov in tovarištva v Petanjcih. Oba parka imata v pomurskem prostoru velik pomen. Oba vrtova – parka sta dostopna javnosti v vseh letnih časih in obiskovalcem ponujata vsakokrat drugačno doživetje povezano z življenjskim krogom rastlin, v obeh se sliši oglašanje ptic in spoznava druge vrste živali, ki so tukaj našle svoj dom.

Grajski park ob največjem gradu v Sloveniji

Nastanek grajskega parka ob gradu sega nekaj stoletij nazaj in je skupaj z največjim gradom varovan kot kulturni spomenik vrtne dediščine državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika Grajski park pri gradu na Goričkem. Obsežen park velik dobrih osem hektarjev je bil oblikovan v krajinskem slogu, kar je bila značilnost vrtne umetnosti v 18. stoletju, ki se je razvila v Angliji. V parku raste več tujerodnih dreves in grmov, ki so bila zasajena kot je platana, rdeča bukev, gledičija, divji kostanj, cedra in druge. Med njimi so tudi domorodna drevesa, lipovec, hrast graden, gaber, javor in druga.

V Petanjcih vrt kot spomin na preminula sinova

Vrt spominov in tovarištva pa nastal po drugi svetovni vojni na zemljišču družine Šiftar v Petanjcih. Mama Apolonija je v spomin na svoja sinova, ki sta izgubila življenji v vojni, zasadila prvi vrbi žalujki na zemljišču takratne kmetije. Njeno delo je nadaljeval tretji sin Ivan (Vanek) s sajenjem dreves, simbolično povezanimi s kraji grozot druge svetovne vojne. Za Vrt zgledno skrbi Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Na dveh hektarjih raste čez 500 dreves, grmov in trajnic, ki so predstavniki preko 200 različnih vrst. Vrt sodi v dendrološko bogatejše parke v Sloveniji in je vključen v mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije.