FOTO: Na lendavskem gradu obeležili 30 let Mednarodne mladinske likovne kolonije

Na lendavskem gradu so včerajšnji večer odprli retrospektivno razstavo z naslovom LindArt 30 – Mednarodna mladinska likovna kolonija v Lendavi. Razstavo, kjer kraljujejo likovni izdelki, ki so nastali v obdobju tridesetih let te likovne kolonije, so odprli Dubravko Baumgartner, direktor Galerije – Muzeja Lendava, Franc Gerič, upokojeni direktor Galerije – Muzeja Lendava in László Nemes, akademski slikar. Razstava bo na ogled do 24. marca 2025.

Začetki LindArta sežejo v leto 1995, ko je v Žitkovcih potekala prva mednarodna mladinska likovna kolonija. Njena pobudnika in prvi vodji sta pod okriljem organizatorja Galerije – Muzeja Lendava bila likovna pedagoga Franc Gerič in László Nemes – kar ni bilo naključje. Učitelja sta namreč pri svojih učencih prepoznavala željo in nadarjenost za likovno ustvarjanje ter potencial in željo po razvoju na področju likovne umetnosti.

“Ob zavedanju, da mladi na svoji ustvarjalni poti ob spodbudi potrebujejo tudi podporo, dodatna znanja in možnosti za potrditev, je nastala prva Mednarodna mladinska likovna kolonija z jasno vizijo – tlakovati pot mladim umetnikom na poti do uveljavitve. Na njej so sodelovali predvsem domači mladi likovniki – in glavnina tistih, ki so bili med prvimi, je sodelovala tudi na večini naslednjih,” je uvodoma dejal direktor Galerije-Muzeja Lendava, Dubravko Baumgartner.

Danes lahko rečemo, da gre za suverene in prepričljive umetniške osebnosti, ki sooblikujejo domači in mednarodni sodobni likovni prostor

Jedro, ki je vzkalilo na začetku, se ohranilo, vzcvetelo in obrodilo sadove, so tvorili Dubravko Baumgartner, Sebastijan Časar, Karin Németh, Peter Orban, Katja Pál, Dávid Szentgróti, Vanja Šmit, Csilla Tomka, Bálint Varga, Eva Vasari in Klaudija Vidak.

“Od leta 1996 (z izjemo leta 2003, ko kolonije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo) so mladinske likovne kolonije potekale na lendavskem gradu. Vse so imele različne programe, med katerimi so si udeleženci izbrali zase najustreznejšega. Spremljali so jih odlični mentorji, ki so pozornost mladih ustvarjalcev uspeli pritegniti z izjemnim znanjem in domiselnimi motivacijskimi pristopi. To so bili: László Nemes, Zoltán Gábor, István Hagymás, Suzanne Király-Moss, Črtomir Frelih, Dare Birsa, Alexej Kraščenič, György Dolán, Zlatko Gnezda, Dime Temkov, Ferenc Masszi in številni drugi,” je dejal Baumgartner.

Od skromnih začetkov do prepoznavnosti svetovnega formata

Projekt sprva skromno zastavljene kolonije je v naslednjih desetletjih prerasel v edinstveno likovno kolonijo v svetovnem merilu. Leta 2007 jo je zaznamoval pomemben razvojni preboj koncepta. “Če so v preteklosti imeli prednost predvsem likovno nadarjeni najstniki iz domačih/regionalnih logov, so se takrat vrata na široko odprla vsem ustvarjalcem in študentom likovnih akademij iz celotnega sveta, mlajšim od 35 let. Ti so se k sodelovanju prijavljali v okviru mednarodnega razpisa,” je še bilo moč slišati.

Na podlagi prispelih portfeljev je komisija GML vselej k sodelovanju povabila do 12 likovnikov iz različnih držav. V treh desetletjih se jih je zvrstilo več kot 150 iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Poljske, Italije, Romunije, Avstrije, Francije, Nemčije, Irske, Velike Britanije, Kanade, Egipta, Tajske, Japonske, Argentine, Singapurja, Izraela, Ekvadorja, ZDA, Finske, Moldavije, itd.).

“Drugi pomemben inovativni razvojni korak je bil storjen na področju samega ustvarjanja, ki pa ni bilo značilno za klasično likovno ustvarjanje – pravzaprav mu je bilo tuje. Vodilo kolonije je postal slogan so-deluj/co-operate, ki ji je dal svojevrsten pečat in jo s tem ločil od drugih podobnih manifestacij. Povabljeni avtorji so bili z žrebom razvrščeni v umetniške tandeme. Torej sta dva avtorja med kolonijo vzajemno ustvarjala na skupen likovni nosilec. Tako je moto kolonije na neki način odpiral vprašanja in dajal odgovore na podlagi kritičnega razmišljanja o naravi odnosov, povezovanj ter vseh vrst interakcij znotraj družbe.

Osebna nota tako ni bila več (ali predvsem) v ospredju, pač pa so v vse večjo veljavo stopali kompromis, strpnost, sodelovanje in prilagajanje. Preseči torej lastno (umetniško) razmišljanje in pokazati pripravljenost postaviti se v položaj resničnega raziskovanja in sprejemanja drugačnosti oz. drugih. Hkrati pa pokazati ambicioznost postati ‘najboljši par’, saj je bila razstava del, nastalih na koloniji, tekmovalnega značaja. Likovni umetniki običajno ustvarjajo (sami zase) v svojih ateljejih in niso vajeni neposrednega timskega dela, zato je tak projekt zahteval veliko mero odprtosti in nenazadnje ustvarjalnosti, predvsem pa odmik od šablonskega in utečenega reproduktivnega delovanja ter prehod na (resnično) kreativno razmišljanje oz. delovanje. Takšna likovna dela so za gledalca zmeraj zanimiva, unikatna, drugačna, posebna in bogata likovna izkušnja,” je še dejal Baumgartner.

Direktor Galerije-Muzeja Lendava, Dubravko Baumgartner

Vrednote kot temelj in gradnik sodobne likovne umetnosti

Z LindArtom se je Galerija – Muzej Lendava zavestno pridružila promociji ter spoštovanju kulturne raznolikosti in dialoga z namenom, da se spodbudi medsebojno razumevanje med ljudmi iz različnih kultur in okolij. “Stremeli smo k ozaveščanju širše javnosti proti diskriminaciji in/ali socialni izključenosti, proti rasizmu in ksenofobiji. Med pomembne cilje pa zagotovo sodijo tudi promocija kraja in aktivnosti v njem – še zlasti približanje sodobne umetnosti ‘preprostemu človeku’, pa tudi obogatitev likovne zbirke GML. Likovna kolonija se je običajno zaključila z odprtjem razstave del, ki so nastala med desetdnevnim ustvarjanjem na lendavskem gradu. Posebnost omenjene razstave pa ni zgolj v edinstvenih likovnih kreacijah, vsak obiskovalec otvoritvene slovesnosti je namreč lahko oddal glas za tandem, katerega delo ga je najbolj pritegnilo,” še pove Baumgartner.

Nagrajeni tandem je dobil možnost za samostojno razstavo v Lendavi v naslednjem galerijskem letu. S tem je bila obiskovalcem dana možnost soodločanja o razstavnem programu, kar pa je prispevalo k večjemu obisku in odmevnosti dotične razstave, nenazadnje pa tudi ostalih, ki so bile postavljene na ogled. Vsa nastala dela na koloniji so digitalno dokumentirana in arhivirana v umetniški zbirki Galerije – Muzeja Lendava. Danes LindArt zbirka šteje okoli 500 likovnih del. Značilnost in edinstvenost zbirke je v tem, da gre za likovna dela, ki so bila ustvarjena v času raziskovanja lastne likovne identitete mladih umetnikov in v skupnih delih, ki so jih ustvarili tandemi umetnikov, katerih del v takšni obliki ni mogoče najti nikjer drugod po svetu.

Po poteh LindArta – LindArt Junior

V treh desetletjih je mednarodna likovna kolonija LindArt ‘odrasla’. Iz nadobudnih, nadarjenih učencev, dijakov, študentov in kasneje mladih ustvarjalcev so se izoblikovali izjemni in uspešni domači umetniki, uveljavljeni doma in v tujini. V želji, da bi tudi njihovi nasledniki imeli možnosti in priložnosti za prepoznavanje in razvijanje nadarjenosti za likovno ustvarjanje, Galerija – Muzej Lendava od leta 2017 v sodelovanju z osnovnimi šolami v občini Lendava organizira otroško likovno kolonijo LindArt Junior za osnovnošolce, “saj smo opazili, da je na tem področju udejstvovanja mladih precejšnja vrzel, kar se odraža tudi v nizkem številu vpisanih dijakov in študentov likovnih smeri. Na koloniji otroci pod budnim očesom mentorjev spoznavajo različne materiale in tehnike ustvarjanja, njihova dela pa se predstavijo na posebni razstavi,” je zaključil Dubravko Baumgartner.

Pregledna razstava izbora 30-letne bere umetniških del LindArta je tako sijajna popotnica, da se umetniškim stvaritvam ob bok postavijo na ogled tudi mojstrovine najmlajših ustvarjalcev, in sicer v želji, da se jih čim več odloči za poklic na področju likovnega ustvarjanja in umetnosti.