Lendavčan sodeloval pri nastanku monografije, kako tujerodne rastlinske vrste v Pomurju povzročajo težave

Tujerodne (alohtone) invazivne rastlinske vrste tudi v Pomurju resno ogrožajo posevke na kmetijskih površinah, povzročajo gospodarsko škodo in so vzrok številnim novim alergijskim obolenjem. Izšla je znanstvena monografija z naslovom Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti nekaterih tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022, avtorjev red. prof. dr. Maria Lešnika ter viš. pred. dr. Andreja Paušiča iz Lendave.

Kot posledica podnebnih sprememb je tudi pri nas opazna navzočnost novih tujerodnih rastlinskih vrst, ki zaradi spremenjenega letnega temperaturnega režima preživijo oz. semenijo tudi na obdelovalnih površinah v Pomurju.

V obdobju 2000-2022 so raziskovalci s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob-agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline so evidentirali in podali ocene o velikosti populacij in izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali so invazivne rastlinske vrste, ki so pogosto navedene kot problematične v mednarodno priznanih bazah invazivnih rastlin v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov.

Rezultati so predstavljeni v novi znanstveni monografiji, ki je izšla maja 2024. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Analiza pojavnosti alohtonih vrst je bila izvedena med obdobjem 2000-2012, ko je bilo vključenih 532 rastlinskih vrst, in obdobjem 2012-2022, ko se je število obravnavanih invazivnih rastlin na slovenskem ozemlju povečalo na 704.

Rezultati, predstavljeni v znanstveni monografiji, kažejo, da se je v zadnjem obdobju povečalo število inventariziranih invazivnih taksonov (vrst). Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo gospodarska ali ekosistemska škoda pojavila pri 3,5 do 5,5 % od preučevanih vrst. To pomeni, da bi bilo potrebno takojšnje aktivno administrativno ukrepanje pri približno 30 do 40 vrstah rastlin.

Zelo velik delež obravnavanih vrst predstavljajo okrasne rastline. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo. Če take vrste uspejo preživeti zimo, predstavljajo nevarne invazivne vrste z dokazano ekosistemsko-gospodarsko škodljivostjo. 

Pomembno vlogo bo imela v prihodnosti tudi dostopnost herbicidov. Če se bo nabor dostopnih sredstev zmanjšal, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Tudi v Pomurju se pojavlja vse več ekološko problematičnih vrst, tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline. 

Monografija holistično obravnava problematiko invazivnih rastlinskih vrst ter obravnava pojavnost le-teh skozi relativno dolgo časovno obdobje. Delo je prosto dostopno na spletni strani Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru, preko povezave:

https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/875