Pomurska zaseka je bila predvčerajšnjim sprejeta v Zakladnico madžarskih vrednot
Pomurska zaseka je bila predvčerajšnjim sprejeta v Zakladnico madžarskih vrednot in je tako dobila naziv Izjemna narodna vrednota. Dokumentacijo sta izdelala dr. Maria Kepéné Bihar in dr. Zoltan Lendvai Kepe, višji kustos Galerije-Muzeja Lendava, koordinatorka projekta je bila Enikő Balaskó, predlagateljica pa Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost. Na naše vprašanje avtorju dokumentacije, ali bi lahko to bilo provokativno, je ta odgovoril, da vsekakor ne gre za provokacijo.
Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS) je v sodelovanju z višjim kustosom Galerije-Muzeja Lendava dr. Lendvai Kepe Zoltánom in etnologinjo dr. Kepéné Bihar Márijo Odboru Hungarikum predložila pomursko zaseko za uvrstitev v Zakladnico madžarskih vrednot. Z odločitvijo Odbora Hungarikum 13. decembra, je zaseka (ob Hetiški ljudski noši) postala druga kulturna dediščina pomurskih Madžarov z nazivom Izjemna madžarska nacionalna vrednota. Izmed več kot 12 tisoč registriranih madžarskih krajevnih kulturnih vrednot jih je doslej 85 pridobilo naziv Hungarikum, 148 pa naziv Izjemna madžarska nacionalna vrednota.
Koordinatorka projekta je bila Enikő Balaskó, sodelavka PMSNS, predlog pa so s svojim strokovnim mnenjem podrpli uveljavljeni etnologi, gastronomi in kuharski mojsti, med drugimi dr. Judit Knézy, Szilvia Gyanó, Sándor Csiki, József Prikryl in Richárd Farkas.
“Čisto oz. brezmesno svinjsko slanino kuhamo v vodi brez soli in začimb, dokler se ne omehča, oz. jo lahko prebodemo. Preko noči jo pustimo na hladnem, da se ohladi in otrdi. Nato ji odstranimo kožo in koščke mesa ter jo narežemo na kocke ali trakove. Nekoč so jo zmečkali z lesenim tolkačem, danes pa jo zmeljemo z mesoreznico. Zmleto slanino zberemo v veliko posodo, jo solimo in temeljito pregnetemo. Zaseko so nekoč hranili v lesenih posodah oz. tünkah, od začetka 20. stoletja pa tudi v emajliranih čebrih. V čebru z zaseko se hrani pečeno svinjsko meso, oz. meso iz tünke. V primeru zaseke in mesa iz tünke gre za arhaičen način konzerviranja svinjskega mesa in slanine, značilnega za srednjeevropski prostor med Dravo in Blatnim jezerom,” je za naš spletni medij včeraj zapisal dr. Kepe Lendvai Zoltán.
Etnološke raziskave dokazujejo izdelavo in uporabo različnih vrst zasek v širokem evropskem prostoru, kjer je bila značilna prašičereja. Gre za izjemno razvejano paleto različnih krušnih namazov iz slanine, ki se razlikujejo med sabo od pokrajine do pokrajine po načinu predelave, uporabi začimb in načinu hranjenja. Zaseki podobne začinjene in mesnate namaze najdemo na Koroškem, v južnem delu avstrijski Alp, Gorenjski, zahodni Italiji, Istri in Dolenjski, najbližje sorodnike pomurske zaseke pa na Štajerskem, v Prlekiji, v Medžimurju ter na Madžarskem v Železni, Zalski in Šomodski županiji. Posebnost pomurske zaseke je v tem, da je izdelana iz kuhane slane slanine povsem brez mesa, kože in začimb, glede uporabe pa v tem, da je poleg krušnega namaza primerna tudi za konzerviranje mesa ter za pečenje, cvrtje in kuhanje.
“Kulturna dediščina Lendave in okolice pa skriva še nekaj vrednot, kot na primer tkana hetiška praznična brisača ali edinstvena antropomorfna poročna potica fumu, ki bi si prav gotovo tudi zaslužili naziv Izjemne nacionalne vrednote v Zakladnici evropskih vrednot,” je še zaključil dr. Lendvai Kepe.
