Včeraj smo prvič obeležili dan Unesco biosfernih območij Slovenije, v katerega je vključeno tudi območje reke Mure

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek.

Unesco, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, raziskave in kulturo, letos praznuje 50 let sprejema konvencije o svetovni dediščini. Organizacija je najbolj poznana po seznamih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. V petdesetih letih delovanja je organizacija na svoje sezname uvrstila 1.154 enot dediščine v 167 državah sveta in s tem poskrbela, da so se države zavezale k njihovi zaščiti. Organizacija izvaja tudi različne programe, kizaokrožujejo njeno poslanstvo globalnega uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Med temi programi ima prav posebno mesto program Človek in biosfera (Man and Biosphere – MAB), ki je usmerjen v spodbujanje življenja v harmoniji z okoljem bivanja. V ospredju je človek, njegov odnos do narave in kulturne krajine, njegova kultura, pretekla in sedanja, ter predvsem njegova prihodnost.

Slovenska biosferna območja Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura na območjih zavarovane narave iščejo svojo edinstveno pot. Na novo obujajo sodelovanje in dajejo večji pomen solidarnosti, oživljajo tradicije, ki odpirajo nove poti v pridelavo hrane, skrbijo za trajnostno oskrbo z vodo in energijo ter v najširšem pomenu gradijo temelje za novo kakovost bivanja. Izobraževanje, raziskovanje in inoviranje imajo v teh prizadevanjih izjemno pomembno vlogo. V središču vsega je človek, njegovo današnje življenje in perspektive prihodnosti.

Biosferno območje Mura

Biosferno območje Mura se je v mrežo biosfernih območij Unescovega programa “Človek in biosfera” vključilo leta 2018. Slovenski del je sestavni del enega največjih ohranjenih poplavnih območij v Evropi, ki obsega območje vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, v Sloveniji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Biosferno območje Mura je prvo in edino biosferno območje na svetu, ki se razteza čez pet držav. Obsega več kot 1000 km prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. V tem območju je 16 pomurskih občin. Za poplavne ravnice vzdolž reke Mure so značilni poplavni gozdovi z velikim številom ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. V širše biosferno območje so vključeni tudi turistični in kulturnozgodovinski kraji ob reki, termalna kopališča, športno rekreacijski centri, stari mestni jedri Lendave in Gornje Radgone ter gradovi. Za posebnost območja biosfernega območja Mura veljajo mrtvice, struge ali rokavi reke s stoječo vodo. Na območju je še posebej bogata flora vodnih in močvirskih rastlin, v širšem pasu ob reki Muri živi več kot 50 vrst kačjih pastirjev.

Skupno praznovanje 22. oktobra

Slovenska biosferna območja tesno sodelujejo, v zadnjem letu pa jih je najbolj povezal skupen projekt z naslovom “Tu sem doma”, namenjen ozaveščanju lokalnih skupnosti in najširše slovenske javnosti o obstoju in pomenu slovenskih biosfernih območij. Del tega projekta je tudi skupno, sočasno praznovanje dneva biosfernih območij, ki ga Unesco program Človek in biosfera letos prvič praznuje po vsem svetu. 22. oktobra bodo Kranjska gora, Park Škocjanske jame, Kozje in Murska Sobota prizorišča praznovanja, kot ga še nismo doživeli. Z različnimi koncepti a s skupnimi vrednotami bodo prebivalci slovenskih biosfernih območij predstavili svoja trajnostna prizadevanja in pomembne dosežke, ki tlakujejo pot v prijaznejšo in navdihujočo prihodnost. Dogajanju v štirih območjih bomo lahko prisluhnili tudi na radijskih valovih. Medijski partner prvega dneva biosfernih območij je Radio Slovenija. Izjemna pripadnost in zagnanost, lepe izkušnje in seveda tudi številni izzivi lokalnih skupnosti pišejo zgodbe, ki jih je vredno deliti.