V Murski Soboti obeležili spominski dan
Mestna občina Murska Sobota 17. oktobra praznuje spominski dan. Nekoč je bil to praznik velike občine Murska Sobota, ki je bila pozneje razdeljena na 12 samostojnih prekmurskih občin. Spominski dan obeležujejo v počastitev padlih za svobodo, žrtve fašističnega nasilja in v spomin na deportacije in internacije v II. svetovni vojni.
Praznik so v Murski Soboti obeležili z občinsko slovesnostjo, ki se je odvila v ponedeljek ob 19.00 uri v Gledališču Park. Slavnostni govornik ob prazniku je bil upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, častni občan Mestne občine Murska Sobota, ki je med drugim povedal: “Na današnji slovesnosti gre za mnogo več kot le za spomin na tiste velike dogodke in na neustrašne ljudi, kateri so bili njihovi udeleženci. Gre za premislek o tem, kakšna je cena svobode. Na to vprašanje je bil slovenski narod v prejšnjem stoletju prisiljen odgovoriti dvakrat. In odgovor je bil jasen: svoboda je velika vrednota in je vredna sleherne cene!” V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole II Murska Sobota.
Lipič se je dotaknil tudi aktualnega dogajanja v svetu, regiji pa tudi na lokalnem nivoju. “Vprašanja postavljamo ob pravem času, kajti smo pred pomembnimi političnimi dogodki, ki bodo vplivali na razvoj kraja in tudi na kakovost našega življenja. Naj izpostavim le lokalne volitve, na katerih bomo izbirali novega župana in članice ter člane mestnega sveta.« Svoj slavnostni nagovor je sklenil z besedami: »In za konec: naj ne govorijo samo v Ljubljani, da živijo v najlepšem mestu na svetu! Povejmo še mi, da je naša Murska Sobota z okolico najlepši in najprimernejši kraj za bivanje; predvsem v sožitju z vsemi, ki tu živimo in tistimi, ki k nam prihajajo!”
Učenci Osnovne šole II Murska Sobota, so skozi potovanje v preteklost z grafikami, nastalimi ob 100 letnici obeležitve rojstva Karla Destovnika Kajuha, narodnega heroja in kulturnika, čigar ime je šola nosila do leta 1991, recitirali njegove pesmi ter zapeli domovinske pesmi.
Zakaj spominski dan?
Septembra 1941 je okupator izvedel prve množične aretacije in v soboški grad zaprl nad 40 aktivistov. Ko so po izdaji ustrelili vodjo gibanja Štefana Kovača, na grajskem dvorišču pa justificirali Štefana Cvetka in Evgena Kardoša, druge zapornike pa odpeljali v nacistična taborišča, je bilo gibanje dlje časa pretrgano. Ko je Horthyjeva Madžarska leta 1944 zaprosila zaveznike za mir, so se soboški aktivisti pripravljali na prevzem oblasti. Spodleteli poskus je okupator izrabil za množične aretacije. Kljub nasilju se je osvobodilno gibanje razširilo in dobilo obliko oboroženega upora. Ob prehodu Rdeče armade je bila Sobota osvobojena 3. aprila 1945. Vojna je terjala na širšem območju več kot tisoč žrtev; življenje je izgubilo 77 soboških gimnazijcev, skoraj vsi soboški Judje pa so bili žrtev holokavsta. (Vir: Franc Kuzmič in Bela Sever: Murska Sobota z okoliškimi vasmi)
