293 tisočakov manj denarja za Rome: Občina Lendava podala ugovor

Slovenske občine z evidentiranimi romskimi naselji so novembra prejele dopis s strani urada za narodnost, v katerem je naveden izračun sredstev, ki jih bodo na podlagi zakona o financiranju občin slednje tudi prejele. Gre za sofinanciranje, v katero so vključena tudi sredstva za romska naselja, o čemer smo sicer že poročali. Po novem izračunu bo Občina Lendava prejela kar 51% manj sredstev, na omenjeno obvestilo o izračunanih deležih sredstev pa je v ponedeljek podala ugovor.

Država bo prihodnje leto občinam z Romi sicer razdelila nekaj več denarja kot minula leta, a prekmurske Občine z evidentiranimi romskimi naselji, teh je 12, najbolj bode v oči razdelitev. Od skupne višine sredstev, gre za 9,8 milijona evrov, bodo prekmurske občine prejele 3,4 milijone, pri čemer velja omeniti, da se finančna sredstva, ki so namenjena romskim naseljem, najbolj znižujejo v občinah Lendava, Murska Sobota in Beltincih, znižanje pa bodo zabeležili tudi v turniški občini.

Največji manko sredstev bo v Občini Lendava, tukaj lahko govorimo o več kot 50-odstotnem znižanju, sledi murskosoboška občina, kjer bodo sredstva znižana za okrog 40-odstotkov, odstotkovno enako manj pa bodo prejeli tudi v Beltincih. Najmanjšega padca sredstev bo deležna Občina Turnišče. Vse ostale prekmurske občine z evidentiranimi romskimi naselji bodo prihodnje leto prejele več sredstev, več kot prejšnja leta. Skorajda trikrat več sredstev bo prejela Občina Cankova, dvakrat več pa denimo Občina Kuzma. Skorajda dvakrat več bodo prejeli tudi v Dobrovniku.

Občina Lendava podala ugovor

Občina Lendava v ugovoru pojasnjuje, da določeni izračunani deleži “niso skladni z načelom sorazmernosti virov iz 3. člena ZFO-1E, niso v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZFO-1E, ki določa financiranje v sorazmerju z vrsto in obsegom posameznih nalog in ne prispevajo k zmanjševanju objektivnih razlik med občinami.” Iz Občine Lendava so v ugovoru še pojasnili, da je prav lendavska Občina utrpela največji relativni in absolutni padec sredstev, “v višini skoraj 51% oziroma približno 300.000 EUR,” so zapisali. Občina Lendava tako predlaga, da do odprave ugotovljenih nesorazmerij in nepravilnosti pristojni zadržijo izvajanje 20.a člena ZFO-1E ter, da pristopijo k ponovni, strokovno utemeljeni in pravičnejši določitvi deležev.

Občina ob tem opozarja tudi na pomanjkljivosti veljavnega sistema izračuna deležev sredstev za občine z romsko skupnostjo. Kot poudarjajo, romska politika v Lendavi že od ustanovitve občine poteka proaktivno, kontinuirano in celostno, pri čemer so pripadniki romske skupnosti v veliki meri integrirani v lokalno okolje. Vsa romska gospodinjstva imajo zagotovljeno osnovno in komunalno infrastrukturo ter dostop do javnih storitev pod enakimi pogoji kot ostalo prebivalstvo.

Na lendavski Občini ob tem izpostavljajo, da je štetje pripadnikov romske skupnosti nezakonito, saj je evidentiranje etnične pripadnosti v nasprotju z ustavnimi načeli in veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Takšni podatki zato ne bi smeli predstavljati podlage za izračun deležev državnih sredstev.

Posebej problematična se jim zdi obravnava Dolge vasi, ki je v izračunih navedena kot edino evidentirano romsko naselje v občini. Po njihovem mnenju takšna delitev ne odraža dejanskega stanja, saj romska skupnost ne živi zgolj v prostorsko omejenem delu naselja, temveč je integrirano prisotna na širšem območju celotne Dolge vasi. Ločevanje na “romsko naselje Dolga vas” in preostali del naselja označujejo kot umetno, saj obveznosti Občine – od komunalnega urejanja in prostorskega načrtovanja do socialne politike in dostopa do javnih storitev – nastajajo na ravni celotnega naselja kot funkcionalne celote.

Ker štetje pripadnikov romske skupnosti ni dopustno, bi morali biti po navedbah Občine izračuni utemeljeni na dejanskem obsegu nalog in bremen, ne pa na formalni kategorizaciji posameznih območij. Ob tem opozarjajo, da skoraj polovica romske skupnosti v Občini Lendava živi zunaj uradno evidentiranega romskega naselja, predvsem v Dolgi vasi, Lendavi, Petišovcih, Dolgovaških goricah, Dolini in Čentibi, kar pa spremenjeni 20.a člen ZFO-1E ne upošteva. Posledično je bil po njihovem mnenju občini dodeljen nesorazmerno in neupravičeno znižan delež sredstev.

Na Občini izpostavljajo tudi neskladje pri uporabi meril v primerjavi z določbami, ki urejajo sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. V teh primerih se sredstva delijo na podlagi obstoja narodne skupnosti na območju občine, ne glede na število njenih pripadnikov, medtem ko se pri romskih naseljih uporabljajo drugačna merila. Takšen pristop po oceni občine pomeni uporabo dvojnih meril.

Občina Lendava je na navedena neskladja že večkrat opozorila Urad Vlade RS za narodnosti in Ministrstvo za finance, pri čemer poudarja tudi dejstvo, da na njenem območju živi približno 75 odstotkov vseh pripadnikov madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, kar se po njihovih navedbah v obstoječih izračunih ne odraža ustrezno.

Na podlagi navedenega v Občini Lendava menijo, da izračunani deleži ne sledijo ciljem in načelom ZFO-1E.