Populacije posameznih vrst ptic v Pomurju v zadnjih letih upadle za več kot polovico

Žalostno je, a očitno tudi resnično; različni posegi v naravno okolje v preteklosti in tudi malomarnost ljudi, ki tako ali drugače s pesticidi, plastiko in drugimi vrstami onesnaževanja posegajo v naravo, vplivajo na populacijo ptic v pokrajini ob Muri, posebno pa na Goričkem.




Poleg številnih rastlin, ki izginjajo, vodnih in gozdnih živih bitij, so sedaj očitno na vrsti tudi ptice. V Sloveniji uradni registri navajajo več kot 380 vrst ptic, pri čemer pri nas gnezdi 228 vrst. Njihove populacije najbolj ogroža kmetijstvo, eno od območij, kjer so ptice najbolj ogrožene, tako predstavlja slovenska kmetijska oaza Pomurje, zlasti Goričko, ugotavljajo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Na območju Slovenije so največji upad populacije v zadnjih letih zaznali pri repaljščici, poljskem škrjancu, repniku in drevesni cipi, ki so vse močno odvisne od večjih površin ekstenzivno vzdrževanih travnikov. Najvišjo stopnjo ogroženosti zasledimo pri pticah kmetijske krajine, na območju Goričkega pa sta še posebej prizadeta veliki skovik ter smrdokavra.

Kot pojasnjuje Gregor Domanjko, predsednik pomurske sekcije DOPPS, je ponekod populacija omenjenih ptic upadla za več kot polovico. Do teh podatkov so prišli v okviru različnih projektov in popisov, ki so jih v zadnjih desetih letih izvajali skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko. “Na Goričkem so ob prvih popisih leta 1999 ugotovili, da tam gnezdi približno 160 do 170 parov velikega skovika. To je mala sova, ki konec aprila pride iz Afrike, gnezdi v duplih starih visokodebelnih sadovnjakov, prehranjuje se na ekstenzivnih travnikih. Število te vrste se je od leta 1999 pa do danes prepolovilo. Pred dvema letoma je bilo – mislim da – 77 primerkov. Podobno je s smrdokavro. Leta 1999 je bilo okrog 250 parov, zadnja leta pa ocenjujemo, da je teh parov okoli 60,” razlaga Domanjko.

Po njegovem gre za vrste, ki jih država spremlja natančneje, saj so v preteklosti na Goričkem bile pogostejše kot v drugih delih Slovenije. Na območju Mure medtem v nekoliko manjšem obsegu spremljajo ptice, kot sta srednji detel in belovrati muhar. Problem vidijo predvsem v tem, da večje kot so kmetijske površine, manj je mejnega habitata za ptice. Težava torej tiči v kmetijski dejavnosti oziroma kmetijskih praksah, ki ogrožajo življenjski in prehranjevalni habitat ptic. Tako ni presenetljivo, da je še posebej prizadeto območje Goričkega, kjer močno upada populacija velikega skovika. Občine in kmetje zaradi lažje obdelave in ekonomičnosti težijo k povečevanju obdelovalnih površin z združevanjem kmetijskih parcel. S tem izginjajo tudi grmičaste ali travnate meje, ki so prej ločevale manjše kmetijske površine ter pticam nudile vir prehrane ali gnezditvene površine.

Ptice ogroža tudi intenziviranje travnikov in hitrejša obdelava površin. Kosilnice, ki se jih pri košnji poslužujemo danes, namreč žuželke, ključne v prehrani ptic, velikokrat zmeljejo oziroma povsem uničijo. Prihaja pa tudi do odvodnjavanja mokrotnih travnikov oziroma so ti spremenjeni v njive. “Od leta 2002 do leta 2012 se je delež travnikov samo na zahodu Goričkega zmanjšal za 800 hektarjev. Travniki so prehranjevalni in gnezditveni habitat za ptiče, metulje, žuželke. Če prostora, kjer bi živeli nimajo, potem se ali odselijo ali pa ne preživijo,” razlaga predsednik pomurske sekcije DOPPS, ki žalostno ugotavlja, da posledice vsega občuti celo štorklja, simbol oz. zaščitni znak Pomurja. “Tudi populacija bele štorklje v Pomurju pada. Vedno več je opuščenih gnezd. Recimo na Goričkem je bilo pred desetimi leti petnajst gnezdečih parov, zdaj jih imamo samo med 6-10.” dodaja Domanjko.

V DOPPS sedaj razmišljajo, da bi zaraščene travnike namenili ohranjanju ptičjih vrst, čeprav je bo njihovem prepričanju lahko problematična tudi druga skrajnost, saj populacije ptic ogroža tako intenzifikacija travnikov kot njihovo opuščanje. A k sreči so pristojni že pristopili k reševanju problematike. Država je ukrepala z uredbo, ki prepoveduje oranje travnikov, EU pa medtem namenja sredstva za projekte, kot je Gorička krajina, ki trenutno poteka v Pomurju. V okviru tega bodo odkupili približno 60 hektarjev opuščenih, zaraščenih travnikov in jih s primerno rabo oziroma košnjo namenili ohranjanju vrst na travnikih in v visokodebelnih sadovnjakih. Nato jih bodo pod določenimi pogoji v obdelavo predali kmetom. Za ohranitev različnih vrst ptic je navsezadnje ključno predvsem usklajeno delovanje kmetijskega in okoljskega resorja, saj je daleč od tega, da bi v DOPPS imeli kaj proti kmetijstvu.

FOTO: Štefa Orban
Ptica na fotografiji: Čebélar (Merops apiaster)