Razvojna konferenca Podravja in Pomurja: “Prihodnost v regijah si pišemo sami”
Včeraj je v Mariboru potekala razvojna konferenca Podravja in Pomurja z naslovom Povezane regije, skupna prihodnost, ki sta jo organizirala RRA Podravje – Maribor in Razvojni center Murska Sobota. Regiji se soočata z izrazitim odlivom visoko izobraženega kadra v osrednjo Slovenijo in sosednjo Avstrijo.
Mladi, ki svoje znanje pridobivajo na tujih univerzah, se po končanem študiju pogosto težje vrnejo v domače okolje, neugodni demografski trendi pa dodatno poglabljajo razvojne razlike. Na konferenci so predstavili tudi Manifest ohranjanja in privabljanja talentov Podravja in Pomurja, ki sta ga pripravila RRA Podravje – Maribor in Razvojni center Murska Sobota. V nadaljevanju pa ga bodo predstavili tudi na obeh regijskih razvojnih svetih.
Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje – Maribor je uvodoma povedala: “Če želimo mlade zadržati doma, moramo ustvariti stimulativno poslovno okolje, ki omogoča razvoj inovacij, podjetništva in kariernih priložnosti z visoko dodano vrednostjo. Kot člani Evropskega združenja regionalnih razvojnih agencij EURADA in Združenja evropskih regij opozarjamo, da predlog novega večletnega finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034 resno ogroža regionalni razvoj v EU. Regijam jemlje glas ter krepi centraliziran pristop.” Dodala je, da to ogroža samo bistvo evropske kohezijske politike, katere namen je zmanjševanje razvojnih razlik in krepitev manj razvitih območij, kot sta Podravje in Pomurje. “Podravska regija se namreč še vedno sooča z odlivom možganov in pomanjkanjem kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Dodana vrednost na zaposlenega je pri nas le 38 tisoč evrov, kar je 10 tisoč evrov manj od slovenskega povprečja. Zato mladi prevečkrat iščejo priložnosti v Ljubljani ali čez mejo,” je še povedala Ritonija.
Nataša Ritonja
Velike razvojne razlike
Kljub temu da so evropska sredstva namenjena za vseh dvanajst razvojnih regij, v Pomurju opažajo velike razvojne razlike. “Zato imamo na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj slogan: Močne regije, močna Slovenija. Ugotavljamo, da imamo v tem trenutku eno razvojno regijo, osrednjeslovensko, ki je na vrhunski ravni, ostalih enajst regij pa ima potencial, da postanejo vrhunske. Zanje so nujni določeni ukrepi, še posebej pa to velja za regijo Podravja, ki na severu meji na najbolj razvite regije v Evropski uniji,” je povedal državni sekretar na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov in dodal, da morajo regije postati pametne in povezane. “Nam je v strateškem interesu, da se prostor ob meji ne prazni, ampak polni. Demografija je neizprosna, dogaja se centralizacija. Če želimo močne regije in močno Slovenijo, bomo morali sprejeti ukrepe za decentralizacijo države.”
“Naša pomurska regija je na nekakšnem prepihu, zelo blizu sosednjih držav – Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Blizu je tudi Podravje; vse to so močni gospodarski centri, kamor mladi pogosto odhajajo. Ne želimo si, da Pomurje postane večje, temveč bolj povezano. Mladi se lahko v pol ure pripeljejo do Maribora, v eni uri do Zagreba, nekoliko dlje do večjih mest na Madžarskem. Želimo si, da hodijo v tujino, se izobražujejo in delajo – predvsem pa, da se vračajo in da živijo doma,” je povedal Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota. Dodal je, da številke kažejo na vedno manj delovne sile, predvsem zaradi odhodov v Avstrijo in druge slovenske regije – osrednjeslovensko in Podravje, kamor se vozi večina prebivalcev Pomurja.
Bojan Kar
Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pa je poudaril, da je najprej treba preseči našo majhnost. “Počasi bo treba razumeti, da ima Slovenija razvojno kompetenco in kapaciteto za zgolj eno regijo. Tekmujemo z bistveno močnejšimi regijami, kot smo sami, tako po površini, v resursih in po številu prebivalcev. Če želimo spremeniti dosedanje zakonitosti razvoja, se bo treba temu primerno organizirati.” Izpostavil je tri ključne priložnosti Podravske regije, kot so razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, superračunalnik in nastajajoča tovarna umetne inteligence. Frangež je izpostavil še Podravje kot strateško pomembno križišče ter lokacijo mariborskega letališča, ki je ena ključnih naložbenih priložnosti. Po njegovih besedah negativnih trendov odliva iz regije čez noč ni mogoče spremeniti. “Spremeni ga lahko to, da se Maribor in regija povežeta.”
Sogovorniki, ki so problematiko človeških virov naslovili v dveh tematskih sklopih “Ali bodo človeški viri krojili prihodnost naših regij?” ter “Znanje in ustvarjalna družba kot razvojni temelj regij”, so izpostavili tudi, da je prihodnost Podravja in Pomurja odvisna od sposobnosti obeh regij za privabljanje in omogočanje kroženja talentov. Odhod mladih ter njihov notranji umik, kar pomeni, da se vse bolj individualizirajo, ostajata resen izziv, ki ga je mogoče nasloviti z boljšimi pogoji za življenje, delo in sodelovanje. V Pomurju demografski upad, šibka raziskovalna infrastruktura in izseljevanje poudarjajo potrebo po pametni povezanosti in kroženju znanja, ne po prisilnem zadrževanju talentov.
Pomurje
Na državni ravni so izpostavili tudi ključni izziv – organiziranost razvojnega ekosistema. Kljub visoki akumulaciji kapitala in znanja Slovenija zaostaja v produktivnosti, pri čemer se razvojna sredstva nesorazmerno usmerjajo v osrednjeslovensko regijo. Primer Maribora pa dokazuje, da so povezovanje, skupna vizija in merjenje rezultatov pot do preboja. Pomanjkanje povezav med sistemi znanja, gospodarstvom in regijami ostaja osrednja razvojna ovira, zato je okrepitev sodelovanja in izgradnja pretočnega, odpornega razvojnega okolja ključ do dolgoročne konkurenčnosti vzhodne Slovenije.
Sogovorniki, ki so problematike naslovili v dveh tematskih sklopih Ali bodo človeški viri krojili prihodnost naših regij? ter Znanje in ustvarjalna družba kot razvojni temelj regij, so izpostavili tudi, da je prihodnost Podravja in Pomurja odvisna od sposobnosti obeh regij za privabljanje in omogočanje kroženja talentov. Odhod mladih ter njihov notranji umik, kar pomeni, da se vse bolj individualizirajo, ostajata resen izziv, ki ga je mogoče nasloviti z boljšimi pogoji za življenje, delo in sodelovanje. V Pomurju demografski upad, šibka raziskovalna infrastruktura in izseljevanje poudarjajo potrebo po pametni povezanosti in kroženju znanja, ne po prisilnem zadrževanju talentov.
Na državni ravni so izpostavili tudi ključni izziv – organiziranost razvojnega ekosistema. Kljub visoki akumulaciji kapitala in znanja Slovenija zaostaja v produktivnosti, pri čemer se razvojna sredstva nesorazmerno usmerjajo v osrednjeslovensko regijo. Primer Maribora pa dokazuje, da so povezovanje, skupna vizija in merjenje rezultatov pot do preboja. Pomanjkanje povezav med sistemi znanja, gospodarstvom in regijami ostaja osrednja razvojna ovira, zato je okrepitev sodelovanja in izgradnja pretočnega, odpornega razvojnega okolja ključ do dolgoročne konkurenčnosti vzhodne Slovenije.
Sogovorniki, ki so problematike naslovili v dveh tematskih sklopih Ali bodo človeški viri krojili prihodnost naših regij? ter Znanje in ustvarjalna družba kot razvojni temelj regij, so izpostavili tudi, da je prihodnost Podravja in Pomurja odvisna od sposobnosti obeh regij za privabljanje in omogočanje kroženja talentov. Odhod mladih ter njihov notranji umik, kar pomeni, da se vse bolj individualizirajo, ostajata resen izziv, ki ga je mogoče nasloviti z boljšimi pogoji za življenje, delo in sodelovanje. V Pomurju demografski upad, šibka raziskovalna infrastruktura in izseljevanje poudarjajo potrebo po pametni povezanosti in kroženju znanja, ne po prisilnem zadrževanju talentov.
Na državni ravni so izpostavili tudi ključni izziv – organiziranost razvojnega ekosistema. Kljub visoki akumulaciji kapitala in znanja Slovenija zaostaja v produktivnosti, pri čemer se razvojna sredstva nesorazmerno usmerjajo v osrednjeslovensko regijo. Primer Maribora pa dokazuje, da so povezovanje, skupna vizija in merjenje rezultatov pot do preboja. Pomanjkanje povezav med sistemi znanja, gospodarstvom in regijami ostaja osrednja razvojna ovira, zato je okrepitev sodelovanja in izgradnja pretočnega, odpornega razvojnega okolja ključ do dolgoročne konkurenčnosti vzhodne Slovenije.
Odločevalci in gospodarstveniki so ob koncu konference spregovorili še o krepitvi vloge regij v novi finančni perspektivi. “Pogajanja za finančne perspektive so zahtevna; kohezijska politika je bila vedno na udaru, še posebej na zadnjih nekaj pogajanjih, saj se prav na njen račun pogosto poskuša uveljavljati nove politike,” je povedal dr. Ivan Žagar, vodja slovenske delegacije v Odboru regij EU. Evropska komisija je po njegovih besedah predstavila radikalno drugačen proračun: “Predvideni so trije t. i. ‘mega skladi’: prvi sklad med drugim združuje kohezijo, kmetijstvo in ribištvo, drugi sklad je sklad za konkurenčnost, ki bi moral po viziji regij in gospodarstva dobiti osrednjo razvojno vlogo, tretji sklad pa predstavlja Globalno Evropo. Osebno podpiram spremembe, poenostavitve in večjo fleksibilnost med evropskim in nacionalnim nivojem, pa tudi povečanje učinkovitosti. V Sloveniji se težave kažejo predvsem na nacionalni ravni – ne na ravni občin. Projekti za razvoj regij namreč ne tečejo.”
Aleksander Saša Arsenovič, predsednik razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija in župan MO Maribor, pa je med drugim poudaril, da danes živimo v spremenjenih okoliščinah: varnost, odpornost in prehranska samozadostnost so teme, ki nas ob vojni, ki traja že četrto leto, silijo k zelo resnemu razmisleku o tem, kaj sploh moramo narediti. “Vedno znova se vračamo k isti točki: na ravni EU imamo na voljo sredstva, pa kljub temu — že tretje programsko obdobje zapored — razpravljamo skoraj izključno o kohezijskih sredstvih. Premalo se ukvarjamo z neposrednimi ukrepi in akcijami. Premalo ustvarjamo širši skupni okvir, ki bi služil vsem. Še vedno preveč gledamo vsak na svoj vrtiček. Imamo velike in majhne občine; velike se zavedamo, da bi bilo majhnim brez sodelovanja še težje.”
