Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija kritična do predlaganih sprememb poimenovanja prekmurskega praznika

V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija so se odzvali na aktualne razprave o spremembah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Kot poudarjajo, jih je predlog spremembe zakonskega poimenovanja prekmurskega in primorskega praznika presenetil in mu nasprotujejo. Menijo, da bi s predlagano spremembo odpravili širšo opredelitev prekmurskega praznika, ki je bila po njihovem mnenju rezultat večletnih prizadevanj in obeleževanja 100. obletnice dogodkov, povezanih s pariško mirovno konferenco.

V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija pravijo, da z zanimanjem spremljajo razprave v Državnem zboru glede dopolnjevanja in spreminjanja zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Pozdravili so že prej sprejeto zakonsko dopolnitev poimenovanja prekmurskega praznika, saj jo razumejo kot uresničitev širšega poimenovanja, ki se je po njihovih navedbah uveljavilo ob pripravah na obeleževanje 100. obletnice dogodkov leta 2019.

Fundacija je bila po lastnih navedbah že od začetka priprav leta 2018 aktivno vključena v aktivnosti, povezane z obeleževanjem jubileja, tudi v razprave o zakonski opredelitvi praznika. Prav zato jih je predlog za ponovno spremembo poimenovanja po njihovih besedah “izjemno negativno presenetil.”

Menijo, da je bila širša opredelitev rezultat večletnih prizadevanj

V fundaciji poudarjajo, da širše poimenovanje praznika po njihovem razumevanju ni bilo naključno. Odbor za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom naj bi že v času priprav ocenil, da je dotedanja zakonska opredelitev preozka, saj poudarja predvsem etnični vidik, ne pa tudi geografskega in zgodovinskega konteksta dogodkov.

Kot pojasnjujejo, so si zato prizadevali za širšo opredelitev, ki bi po njihovem mnenju zajela tako združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot tudi širši zgodovinski vidik spremembe državne pripadnosti območja Prekmurja.

Fundacija ob tem opozarja, da je bila širša opredelitev uporabljena tudi pri številnih aktivnostih ob 100. obletnici, z njo pa naj bi bili seznanjeni številni predstavniki državnih institucij. Po navedbah fundacije jo je podprl tudi Častni odbor za obeleževanje 100. obletnice, ki ga je imenovala Vlada Republike Slovenije.

Sklicujejo se na zaključke obeleževanja 100. obletnice

Pomemben del njihovega odziva predstavlja tudi sklicevanje na zaključno poročilo o obeleževanju 100. obletnice, ki je bilo sprejeto leta 2020. Po navedbah fundacije so ga potrdili Odbor za obeleževanje 100. obletnice, Svet pomurske razvojne regije in Častni odbor.

V poročilu je bilo obeleževanje jubileja opisano kot večplasten projekt, pri katerem so sodelovali pomurske občine, državni organi ter številne druge institucije in organizacije. Vlada Republike Slovenije je leta 2019 imenovala tudi poseben Častni odbor, ki ga je vodil takratni predsednik vlade, v njem pa so bili med drugim ministri, poslanci, člani odbora ter predstavniki različnih državnih, kulturnih in drugih organizacij.

Po navedbah fundacije je bila ena od ugotovitev oziroma usmeritev zaključnega poročila tudi nadaljevanje aktivnosti za dopolnitev zakonske opredelitve prekmurskega praznika.

“V imenu koga in česa?”

V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija se zato sprašujejo, na čem temelji aktualni predlog spremembe in zakaj pri njegovi pripravi po njihovem mnenju niso bili dovolj upoštevani predhodni procesi in stališča, oblikovana ob obeleževanju 100. obletnice.

Kritični so tudi do načina sprejemanja sprememb. Menijo, da bi bilo pred posegom v zakonsko opredelitev treba opraviti širšo razpravo z deležniki na Primorskem in v Prekmurju ter vključiti tudi stroko. Ob tem se sklicujejo na Resolucijo o normativni dejavnosti in na ustavno določbo, po kateri so poslanci predstavniki vsega ljudstva.

Fundacija ocenjuje, da je šlo pri obravnavanem predlogu za uporabo formalne politične moči po skrajšanih oziroma hitrih zakonodajnih postopkih. Takšen pristop po njihovem mnenju ni primeren za vprašanja, ki imajo širši zgodovinski, regionalni in simbolni pomen.

Spomin na 100. obletnico ostaja tudi v Murski Soboti

V fundaciji kot dodaten argument izpostavljajo osrednji spomenik, postavljen v Murski Soboti ob 100. obletnici dogodkov, povezanih s pariško mirovno konferenco. Na njem je zapisano, da je posvečen “priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.”

Prav ta zapis po njihovem mnenju dodatno kaže, da se je širše poimenovanje v času priprav na jubilej uporabljalo tako v javnem prostoru kot pri uradnih in spominskih projektih.

“Upravičeno se sprašujemo, v imenu koga in česa je utemeljen obravnavani amandma,” so zapisali v Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija.

Odziv je podpisal predsednik uprave fundacije Marjan Šiftar.

Vprašanje poimenovanja praznika tako ponovno odpira širšo razpravo o tem, kako naj država v zakonskih opredelitvah poimenuje in zaznamuje zgodovinske dogodke, povezane s Prekmurjem, ter kakšno mesto naj imata pri tem zgodovinski in geografski vidik območja.