(Sedaj že bivša) Vlada odgovorila na pobudo državnih svetnikov po obisku Pomurja

(Sedaj že bivša) Vlada Republike Slovenije je 29. maja 2026 sprejela odgovor na pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Davida Klobase in Jasmine Vöröš Opec, ki je nastala po delovnem obisku Državnega sveta v Pomurju junija lani. V obsežnem dokumentu je odgovorila na 16 predlogov, ki se nanašajo na razvoj regije, gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje, kmetijstvo in infrastrukturo.

Pobuda je bila na Vlado naslovljena oktobra 2025, njeni avtorji pa so med drugim opozorili na potrebo po hitrejšem črpanju evropskih sredstev, večji vlogi razvojnih regij, izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva, krepitvi zdravstvenega sistema, razvoju geotermije ter pospešitvi ključnih infrastrukturnih projektov v Pomurju.

Več kot 40 milijonov evrov za projekte v Pomurju

Vlada v odgovoru poudarja, da ima Pomurje v okviru Dogovora za razvoj regij v programskem obdobju 2021–2027 na voljo več kot 40 milijonov evrov evropskih sredstev. Ta so namenjena podjetniškim inkubatorjem, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda, zeleni infrastrukturi, regijskemu centru mobilnosti ter razvoju kolesarskih povezav.

Med projekti, ki se že izvajajo v Pomurju, vlada izpostavlja dograditev in nadvišanje nasipa na reki Muri med Krogom in Petanjci, obnovo Gradu Negova, širitev proizvodnje podjetja Mobitex v Lendavi, energetsko prenovo Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru ter gradnjo doma starejših v Šalovcih.

Pomurje pomemben del naravovarstvenih projektov

Pomemben del odgovora je namenjen tudi projektom na območju Krajinskega parka Goričko ter biosfernega območja Mura–Drava–Donava. Med večjimi projekti sta izpostavljena projekt POVEZANI, vreden več kot pet milijonov evrov, ter mednarodni projekt LIFE RESTORE for MDD, vreden 20 milijonov evrov. V Sloveniji v okviru slednjega potekajo renaturacije reke Mure, obnova mrtvic in rokavov ter aktivnosti za ohranjanje poplavnih gozdov.

Več pristojnosti razvojnim regijam

Na pobudo, da bi razvojne regije do ustanovitve pokrajin dobile večjo avtonomijo in finančno podporo, vlada odgovarja z novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ta predvideva pripravo nove Strategije regionalnega razvoja Slovenije, regionalnih razvojnih programov ter dogovorov za razvoj regij, ki naj bi regijam omogočili več vpliva pri določanju prioritet in izbiri projektov.

Spodbude za sadjarstvo in zelenjadarstvo

Državni svetniki so opozorili tudi na nizko stopnjo samooskrbe s sadjem in zelenjavo. Vlada navaja, da se samooskrba s sadjem sicer izboljšuje, vendar ostaja močno odvisna od vremenskih razmer. Zato preko strateškega načrta skupne kmetijske politike podpira naložbe v trajne nasade, hladilnice, skladišča, rastlinjake in namakalne sisteme. Za rastlinjake se je stopnja podpore zvišala na 65 odstotkov, pri ekološki pridelavi pa na 75 odstotkov.

O davkih in odlivu delovne sile v Avstrijo

Vlada se strinja, da Pomurje zaradi bližine Avstrije izgublja del kvalificirane delovne sile, vendar ocenjuje, da zgolj zniževanje davkov in prispevkov ne more rešiti problema. Ob tem poudarja, da je skupna davčna obremenitev v Sloveniji nižja kot v Avstriji, pri konkurenčnosti pa imajo pomembno vlogo tudi kakovost infrastrukture, dostopnost javnih storitev, pravna varnost in produktivnost gospodarstva.

ZIS Pomurje bo del Instituta Jožef Stefan

Na področju raziskovalne dejavnosti vlada izpostavlja, da se bo Zavod za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Pomurje (ZIS Pomurje) pripojil Institutu Jožef Stefan. Po oceni vlade bo to okrepilo raziskovalne kapacitete v regiji, omogočilo boljše povezovanje z gospodarstvom ter ustvarilo dodatne priložnosti za mlade raziskovalce.

Poleg tega vlada navaja, da je bilo v zadnjih letih v Pomurju uvedenih več novih srednješolskih programov, med drugim tudi na Dvojezični srednji šoli Lendava.

Sklad za razvoj Pomurja in Porabja

Posebno pozornost je vzbudila tudi pobuda glede financiranja Sklada za razvoj Pomurja in Porabja. Vlada pojasnjuje, da pet milijonov evrov letno ni bil dogovorjen znesek, temveč zgolj najvišji možni letni finančni okvir. Leta 2024 sta Slovenija in Madžarska v sklad prispevali po milijon evrov, za leti 2025 in 2026 pa je Slovenija zagotovila skupno dva milijona evrov.

Zdravstvo in dostopnost storitev

V delu, ki se nanaša na zdravstvo, vlada poudarja, da so bile z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti sprejete rešitve za ohranjanje dostopnosti zdravstvenih storitev na podeželju. Prav tako meni, da ustanovitev posebnega Pomurskega zdravstvenega centra ni potrebna, saj zakon že omogoča povezovanje zdravstvenih domov in drugih javnih zavodov v skupnosti zavodov.

Odgovor vlade predstavlja enega najobsežnejših odzivov na pobude, ki so jih državni svetniki oblikovali po lanskem obisku Pomurja. Dokument zajema širok nabor razvojnih vprašanj, od gospodarstva in kmetijstva do zdravstva, energetike in regionalnega razvoja, pri čemer vlada poudarja, da so številni projekti in ukrepi za regijo že v izvajanju oziroma pripravi.