Grad v občini Grad na Goričkem: Zidni plašč “bergfrida” se obnavlja v historičnem videzu

Na grajskem dvorišču gradu v občini Grad na Goričkemse se nadaljuje januarja začeta obnova zidnega plašča t.i. “bergfrida” stolpnega gradu, ki naj bi v 11. stoletju stal vrh gornjega dvorišča. Za nadaljevanje obnove je Javni zavod Krajinski park Goričko prejel 50 tisočakov.

Za opravljanje dejavnosti ohranjanja narave, zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko pridobivajo sredstva iz evropskih projektov in na ta način vlagajo v obnovo največjega gradu v Sloveniji, katerega lastnica je sicer država. Zadnja obnovitvena dela v gradu so bila izvedeni v sklopu projekta “321 go” leta 2018. Po večletnem trudu pridobivanja in varčevanja sredstev za nujna vzdrževalna dela, je zaposlenim v Javnem zavodu Krajinski park Goričko le uspelo s pričetkom in izvedbo obnove dela zidnega plašča s sorazmerno razpoložljivimi sredstvi, v višini okoli 50 tisoč evrov.

Zid je bil leta okrog leta 1940 še cel, podprt. Čas je, da ga obnovijo in obiskovalcem gradu zagotovijo večjo varnost in doživetje večnosti. Dela v tem letu seveda ne bodo končana in se bodo nadaljevala v letu 2024, po tem, ko bodo na voljo dodatna sredstva. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije bdi nad izvedbo, saj je pomembno, da se zid izvede v historičnem videzu, vendar s trdnejšim zaledjem in sodobnimi gradivi. Grad z današnjim 1. decembrom zapira svoja vrata za obiskovalce, tako, da jih hrup z gradbišča ne bo motil.

Osem metrov visok zid loči spodnje od gornjega dvorišča zato je njegova trdnost pomembna za varnost obiskovalcev. 

Prvi graditelji so ga postavili na trdno vulkansko skalo, z nje odklesali kamen za “zidake” in postavili temelje. Prva utrdba, morda svetišče templarjev, je stala na gornjem dvorišču. Kako natančno je izgledala ni znano, ve se pa, da so lastniki v 17. in 18. stoletju iz gradu naredili dvorec, pri tem porušili ‘bergfrid’ in oblikovali notranji prostor za svoje bivalne in upravne potrebe. Na gornjem dvorišču, ki je osem metrov višje od spodnjega, so oblikovali zeleno dvorišče in ga od spodnjega ločili z zidnim plaščem ‘bergfrida’, preostale ruševine grajskega jedra so deloma nasuli ob zid in čeznje uredili vijugavo potko za sprehode. Obzidje, ki ločuje spodnje od gornjega dvorišča je bilo še leta 1940 podprto, ker pa je grajeno z zložbo oblikovanega kamna in povezano s slabim vezivom, so kamni začeli odpadati. Lastnik gradu je Republika Slovenija, z gradom-dvorcem od leta 2004 upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko, ki se financira s sredstvi ministrstva za naravne vire in prostor. Za opravljanje dejavnosti ohranjanja narave zaposleni pridobivajo sredstva iz evropskih projektov in na ta način vlagajo v obnovo.