17-letna saga gradnje daljnovoda Murska Sobota–Lendava še vedno ni pri koncu
Gre za eno najpomembnejših daljnovodnih povezav v Pomurju, ki naj bi regiji prinesla večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo in omogočila priklop novih obnovljivih virov, a se njegova gradnja že več kot desetletje sooča z zamudami.
Zgodba z izgradnjo 110 kV daljnovoda Murska Sobota–Lendava ima že dolgo zgodovino, saj je bil državni prostorski načrt zanj sprejet že davnega leta 2008. Po prvotnih načrtih bi moral biti ta projekt zaključen že leta 2023, a se gradnja zaradi zapletov pri pridobivanju pravnomočnega gradbenega dovoljenja za celotno, približno 28 kilometrov dolgo, traso sploh še ni začela.
Kot pravijo v Elektru Maribor je “projekt v fazi priprav na izvedbo, vendar se sooča z zamudo zaradi upravnega spora, ki je bil sprožen na delu trase. Sodba Upravnega sodišča iz maja 2025 je zadevo vrnila upravnemu organu v ponovno odločanje, pri čemer Elektro Maribor aktivno sodeluje z vsemi pristojnimi organi in si prizadeva za čimprejšnji zaključek postopka.”
Ne nazadnje gre za ključno daljnovodno povezavo, ki bo zagotovila potrebno električno energijo za nadaljnji gospodarski razvoj širše regije in za večmilijonsko naložbo, za katero imajo v Elektru Maribor rezervirana tudi predvidena sredstva. V prvotnih načrtih je bila vrednost investicije sicer ocenjena na približno 11 milijonov evrov, končna vrednost pa bo zaradi zamud znana šele po izvedbi javnega razpisa.
110 kV daljnovod Murska Sobota -Lendava ključen del Pomurske zanke
Z izgradnjo dvosistemskega daljnovoda med RTP Murska Sobota in RTP Lendava bo zagotovljeno dvostransko napajanje RTP Lendava na 110 kV nivoju. S tem bo zaključena tudi 110 kV Pomurska zanka, ki je ključna za stabilno in kakovostno oskrbo širše regije.
Trenutno je RTP Lendava namreč v omrežje vključena le preko enosistemskega daljnovoda iz RTP Ljutomer. V primeru izpada tega daljnovoda se napajanje zagotavlja zgolj preko srednjenapetostnih vodov, kar pomeni omejene zmogljivosti in potrebo po zmanjšanju odjema pri večjih porabnikih. Da je trenutno napajanje oziroma elektroenergetsko omrežje v Pomurju neustrezno in ne sledi potrebam povečanega števila individualnih proizvajalcev in večjih gospodarskih odjemalcev, so že večkrat opozorili tudi predstavniki tamkajšnjih občin in investitorji (Lek, Terramar), Svet pomurske regije pa je projekt gradnje daljnovoda Murska-Sobota prepoznal tudi kot regijski projekt državnega pomena, pomemben za nadaljnji razvoj regije.
Vir: nas-stik.si/Brane Janjič
