FOTO: Včeraj električni vlak prvič tudi uradno; Med M. Soboto in Mačkovci počasneje

Včeraj je električni vlak, progo za katerega so odprli minuli petek, tudi uradno krenil proti Budimpešti. Gre sicer za mednarodni vlak, ki krene v Ljubljani, potuje čez novo elektrificirano progo do Hodoša, tam pa se priključi druga lokomotiva ki pelje naprej v Budimpešto.





Med Mursko Soboto in Mačkovci, zaradi električne energije, z zmanjšano hitrostjo

Električni vlak, ki naj bi vozil s hitrostjo 160 km/h, pa te hitrosti med Mursko Soboto in Mačkovci ne bo dosegal. Vozil bo z zmanjšano hitrostjo, sicer bi prebivalci lahko imeli težave pri oskrbi z električno energijo. Zakaj? Čeprav se daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci že gradi, se je ustavilo ob zemljišču kjer stoji klinika. Načrtovalec je, ali napačno ocenil zemljišče kjer stoji zgradba, ali pa stavbo spregledal in tako je s to napako zgradba v vplivnem območju daljnovoda. Na Elektru Maribor si prizadevajo za čimprejšnjo rešitev. Zadeva je pristala na sodišču, a ker tudi sodni mlini terjajo svoj čas, bo ta čas vlak na omenjeni relaciji vozil počasneje.

Iz zgodovine proge Pragersko – Hodoš …

17. decembra 1857 so začeli graditi progo Pragersko–Čakovec kot del navezave Budimpešte na obstoječo železnico Dunaj–Trst. Prvo preizkusno vožnjo so opravili 29. oktobra 1859, naslednji uradni preizkus pa je bil 8. marca 1860 od Ptuja do Velike Kaniže (Nagykanizsa) in nazaj do Pragerskega.

24. aprila 1860 je sledila uradna otvoritev odseka Pragersko–Ptuj–Ormož–Središče–Čakovec–Kotoriba–Velika Kaniža (Nagykanizsa). Proga je že v naslednjem letu mimo Blatnega jezera dosegla Budimpešto in 1. aprila 1861 zaznamovala začetek redne linije med Pragerskim in Budimpešto.

Leta 1907, v času avstro-ogrske monarhije, je bila vzpostavljena nova železniška povezava Murska Sobota–Hodoš–Zalalövő. Uradno odprtje proge je bilo 26. junija 1907. Ker je del Prekmurja do Murske Sobote spadal pod ogrsko oblast, je ogrska monarhija zgradila progo do meje svoje pravne oblasti in s tem povezala Mursko Soboto s središčem Budimpešte.

Leta 1924, v času Kraljevine SHS, je bil zgrajen tudi odsek proge Ljutomer–Murska Sobota. Tako je z vzpostavitvijo proge Prekmurje postalo povezano z Ljubljano, hkrati pa je proga povezala tudi Slovenijo z Budimpešto. Odprtje proge Ormož–Ljutomer–Murska Sobota je bilo 22. novembra 1924.

Leta 1945 je madžarska stran zaradi upada prometa ukinila progo Zalalövő–Hodoš.
31. maja 1968 so bile opravljene zadnje vožnje vlakov na progi Murska Sobota–Hodoš, 1. junija 1968 pa je bila proga zaradi racionalizacije železniškega sektorja ukinjena in odstranjena (povezava do postaje oziroma nakladališča Puconci je obratovala le za tovorne namene).

Leta 1981 je bila izdelana prva študija, ki je ocenjevala možnosti ponovne vzpostavitve železniške povezave na odseku Puconci–Hodoš–državna meja–Zalalövő in ekonomičnost izgradnje take proge.
30. aprila 1999 se je uradno začela gradnja nove povezave, ko je bil položen temeljni kamen. Tirnice so se na mejni postaji Hodoš srečale 27. septembra 2000.

16. maja 2001 sta predsednika vlad Republike Slovenije in Republike Madžarske, Janez Drnovšek in Viktor Orban, slovesno odprla novo progo Puconci–Hodoš–državna meja, s tem pa je bila ponovno vzpostavljena neposredna železniška povezava med sosednjima državama. Prvi vlaki so po novi progi zapeljali takoj po odprtju 17. maja 2001.

Leta 2013 se je začela nadgradnja in elektrifikacija proge, ki je bila zaključena v letu 2016.

13418923_610415699136135_5576083204169959663_n.jpg13445692_610415729136132_5100323897616760103_n.jpgDSC_5585.jpgDSC_5592.jpgDSC_5599.jpgDSC_5604.jpgDSC_5609.jpgDSC_5614.jpgDSC_5615.jpgHodoš.jpg