SURS v zanimivi statistiki ime Črenšovcev pripisal češnjam, od tam sporočajo, da to ne drži
Pred nekaj dnevi je Statistični urad Republike Slovenije – SURS objavil zanimive podatke o češnjah. Prav tako so zapisali, “da so po češnjah imenovani mnogi kraji po Sloveniji” in med drugim navedli tudi kraj Črenšovci. Ti se med tem s tem ne strinjajo, saj je, kot je zapisano, kraj dobil ime po drevesih čremse.
“Čeprav so češnje doma v Goriških Brdih, najdemo po njih poimenovane kraje povsod drugod po Sloveniji. Češnjice, Črešnjevci in Črešnjevec so le nekateri izmed 28 krajev, katerih imena so povezana s češnjami. V teh naseljih je v letu 2019 živelo približno 5.000 ali 0,2 % prebivalcev Slovenije,” so zapisali pri Statističnem uradu in hkrati objavili zemljevid z omenjenimi osemindvajsetimi kraji, med katerimi pa so tudi Črenšovci. Na takšno navedbo se je odzvala tamkajšnja svetniška skupina NSi, ki je zapisala, da je statistični urad tokrat v zmoti.
“Gre za napako, saj ime vasi in občine Črenšovci ne izvira iz češenj. Opis občinskega grba med drugim pravi: “Nad mlinskim kolesom se nahajajo trije stilizirani plodovi drevesa čremse, ki predstavljajo tri krajevne skupnosti v občini ter ponazarjajo ime občinskega središča in občine,” so zapisali. Ti so med drugim dodali še nekaj vrstic iz knjige Zgodovina Prekmurja, avtorja dr. Ivana Zelka, v kateri je zapisano: “Še posebej nekoč je bila v teh krajih zelo razširjena rastlina čremsa (Prunus padus), za katero se v naših krajih uporablja domač izraz črensa. In iz črense torej izvira ime Črenšovci. To pa je tudi razlog, da se je kraj sprva imenoval Črensovci. Tukajšnja župnija in tudi mnogi domačini v govoru še vedno bolj uporabljajo starejšo uradno obliko imena Črensovci. Do spremembe ene črke v imenu je prišlo po drugi svetovni vojni.” Kot so še zapisali, je takšna razlaga objavljena tudi v Odloku o grbu in zastavi Občine Črenšovci.
In če smo že pri trenutno aktualnih češnjah … Prebivalec Slovenije je v 2018 porabil povprečno 152 kg sadja. Samooskrbnost s sadjem je bila v Sloveniji v omenjenem letu 47-odstotna. Slovenija je v 2019 uvozila 759 ton češenj, od tega največ, 30 %, iz Grčije. Izvozila pa je 287 ton češenj, od tega večino, 82 %, v Hrvaško.
