RRA Mura: Pogojni zapor in denarna kazen za Danila Krapca
Z izrekom sodbe je pred sodnico Okrožnega sodišča v Murski Soboti Natalijo Goldinskij Husar, končano sojenje nekdanjemu direktorju Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura Danilu Krapcu.
Sodnica mu je izrekla leto dni pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo in še 5.400 evrov denarne kazni zaradi nenamenske porabe sredstev, oproščen pa je dveh očitkov o zlorabi položaja in preslepitve pri uporabi posojila. Sodba sicer ni pravnomočna, saj je možna pritožba na višje sodišče, a kot je bilo slišati pritožbe najbrž ne bo. Kot je znano so kriminalisti poslovanje RRA Mura začeli preiskovati jeseni 2015, po razkritju, da ima za več kot 800.000 evrov dolga, družbeniki agencije so Krapca razrešili s položaja in kmalu zatem je RRA Mura končala v stečaju.
Višji državni tožilec Branko Murmayer je sicer Krapcu očital tri kazniva dejanja, oškodovanje javnih sredstev, pri čemer gre za garancijski shemi za Pomurje (GSP) 1 in 2 ter sredstva projekta Phare, preslepitev pri pridobitvi posojila pri NLB ter zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ker naj bi si protipravno izplačal spremenljivi del plače za uspešnost. In po izvedbi številnih dokazov, je sodišče Krapca za krivega spoznalo le pri GSP 2, pri čemer je sam priznal, da so namenski denar porabili za poslovanje RRA Mura in druge aktivnosti, vendar so po njegovih besedah plačila dobivali z zamudo in bi bilo z njimi mogoče pokriti primanjkljaj.
Obtožbo o preslepitvi pri NLB je tožilstvo na zadnjem naroku samo umaknilo. Medtem ko je tožilec Murmayer v sklepni besedi vztrajal, da je Krapec odgovoren za nenamensko trošenje denarja v škodo garancijskih shem oziroma države, in to v skupni vrednosti 619.000 evrov, je Krapčev zagovornik, odvetnik Igor Vinčec vztrajal, da bi stečajni upravitelj s sredstvi, ki so prišla na račun RRA Mura v stečajnem postopku, lahko pokril vse stroške in oškodovanja ne bi bilo. Sodni izvedenec finančne stroke Drago Dubrovski je med drugim povedal, da je bilo ponekod težko določiti, ali mora biti denar v shemah uporabljen namensko ali ne, poudaril pa je tudi, da bi, če stečaja ne bi bilo in bi obstajali nadaljnji projekti, iz njih pokrivali vse za nazaj in bi bile tudi sheme za nazaj plačane, primanjkljaja pa ne bi bilo, s čem je pritrdil Krapcu, ki je na sodišču vztrajal, da nikogar v življenju ni skušal ogoljufati niti oškodovati nobenih javnih sredstev. Dejal je, da so denar, namenjen za GSP 2, res porabljali za poslovanje RRA Mura, vendar so to morali narediti, ker je država zamujala z nakazili denarja za projekte, ki so potekali na agenciji.
