FOTO: Helena Antolin Tibaut predstavila kandidaturo za županjo Lendave: “Občina mora biti odprta, projekti javni”

Helena Antolin Tibaut je predstavila svojo kandidaturo za županjo Občine Lendava in ekipo liste Povezani – Összefogva. Med glavnimi poudarki njenega programa so odprto in pregledno delovanje občine, odgovorno upravljanje financ, več priložnosti za mlade, močnejše krajevne skupnosti ter povezovanje kulture, turizma in gospodarstva. Kot enega prvih korakov ob morebitni izvolitvi napoveduje pregled finančnega stanja občine. Predstavitev ter tiskovna konferenca sta se odvili včeraj, v restavraciji hotela Cubis v Lendavi.

Antolin Tibaut je Gaberčanka, profesorica matematike na Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer poučuje že 27 let, obenem pa je tri mandate predsednica Krajevne skupnosti Gaberje. Prav izkušnje z delom v krajevni skupnosti so po njenih besedah pomembno vplivale na odločitev za kandidaturo.

Poudarila je, da je pri delu v Gaberju vedno zagovarjala povezovanje in sodelovanje, čeprav se člani skupnosti niso vedno strinjali. Kot uspehe je izpostavila skupno delo s svetom krajevne skupnosti in društvi, organizacijo različnih prireditev ter mednarodnih dogodkov. Gaberje je po njenih besedah dvakrat prejelo občinsko priznanje za najlepše urejeno vas.

“Vedno me je vodilo to, da moramo delovati povezovalno,” je poudarila in dodala, da želi izkušnje, pridobljene pri vodenju krajevne skupnosti, prenesti na raven celotne občine. Pri tem je izpostavila tudi dejstvo, da člani svetov krajevnih skupnosti in njihovi predsedniki svoje delo opravljajo prostovoljno, ob rednih službenih in družinskih obveznostih.

Deset programskih izhodišč, v ospredju odprta Občina

Kandidatka je predstavila programska izhodišča, ki jih je ekipa razdelila na deset točk. Na prvo mesto je postavila odprto občino, v kateri bi imeli občani možnost izraziti svoje želje, pomisleke in predloge, njihova mnenja pa bi bila upoštevana pri pomembnih odločitvah.

Po njenem mnenju mora občina javnost pravočasno seznanjati z načrtovanimi odločitvami in projekti ter omogočiti, da se občani vključujejo v razprave o prihodnosti lokalnega okolja. Z odprtostjo je povezala tudi preglednost poslovanja in odgovorno upravljanje javnih sredstev.

Med pomembnimi poudarki programa je tako pregledno in odgovorno upravljanje občinskih financ. Proračun bi moral biti po njenem mnenju jasen, uravnotežen in predstavljen v razumljivi obliki, pri njegovem načrtovanju pa bi bilo treba sodelovati tudi z občinskimi zavodi in krajevnimi skupnostmi.

Helena Antolin Tibaut

Najprej pregled finančnega stanja občine

Na vprašanje moderatorke, kaj bi bil njen prvi konkretni korak, če bi bila izvoljena za županjo, je Antolin Tibaut odgovorila, da bi bilo treba najprej ugotoviti dejansko finančno stanje občine.

“Dokler ne veš, kakšno je finančno stanje občine, ne moreš načrtovati,” je pojasnila. Finančni pregled bi po njenem mnenju moral biti podlaga za nadaljnje odločitve, načrtovanje investicij in določanje razvojnih prioritet.

Pri predstavitvi programa je sodeloval tudi član ekipe in hkrati nosilec liste Jožef Horvat, ki je podrobneje spregovoril o predlogu celovite finančne analize. Ta bi, kot je dejal, zajela dolgoročno finančno sposobnost občine, stanje kreditov in stroškov dolga, dolgoročne pogodbe, morebitna poroštva ter tveganja, povezana s sodnimi in pogodbenimi postopki. Ugotovitve bi nato predstavili javnosti v razumljivi obliki.

Ekipa predlaga tudi vzpostavitev projektne pisarne, ki bi skrbela za pripravo projektov in pridobivanje sredstev iz državnih in evropskih virov. Pri tem so poudarili, da morajo biti projekti pred začetkom ustrezno preverjeni, tako z vidika financiranja kot zakonskih in drugih omejitev.

“Ne moremo mi govoriti o nekih projektih, preden ne preverimo, ali so sploh uresničljivi,” je bilo slišati na predstavitvi. Po njihovem mnenju mora občina graditi na realnih obljubah in projektih, ki ustrezajo dejanskim potrebam ter finančnim zmožnostim.

Več možnosti za mlade in močnejše krajevne skupnosti

Pomembno mesto v programu namenjajo mladim. Antolin Tibaut si želi, da bi mladi v Lendavi videli svojo prihodnost, se po končanem izobraževanju vračali v domače okolje, se tu zaposlili in ustvarjali družine. Kot eno od možnosti je navedla kadrovske štipendije v sodelovanju z gospodarstvom.

Ob tem je opozorila, da mladi v Lendavi še vedno nimajo ustreznega prostora, kjer bi se lahko srečevali, družili in razvijali svoje dejavnosti. Ureditev takšnega prostora je označila za enega od konkretnih ukrepov, ki bi jih bilo treba uresničiti.

Zavzela se je tudi za večjo vlogo krajevnih skupnosti. Te bi po njenem mnenju morale imeti več pristojnosti, sredstev in odgovornosti. Ob tem je izpostavila potrebo po ponovnem premisleku o njihovem financiranju, saj so se število prebivalcev in potrebe posameznih naselij skozi čas spreminjali.

Med generacijami želi okrepiti sodelovanje, hkrati pa opozarja na staranje prebivalstva in vse večje potrebe starejših. Po njenem mnenju bi bilo treba podpirati razvoj storitev za starejše ter iskati možnosti za povezovanje starejših in mlajših, pri čemer bi lahko sodelovale tudi šole.

Predstavitve se je udeležil tudi en izmed dveh protikandidatov, Igor Magdič

Povezovanje kulture, turizma in gospodarstva

Antolin Tibaut in člani njene ekipe so kot razvojno priložnost izpostavili tudi povezovanje kulturne dediščine, turizma in gospodarstva. Po njihovem mnenju ima Lendava veliko potenciala, ki bi ga bilo mogoče bolje izkoristiti s skupnim nastopom ustanov in oblikovanjem prepoznavnejše zgodbe o mestu in okolici.

Med konkretnimi predlogi je bilo tudi združevanje zavodov, ki delujejo na področju turizma, v enoten zavod, ki bi se lahko tesneje povezoval s kulturo. S tem bi želeli izboljšati koordinacijo dejavnosti in bolj povezano predstavljati lokalne posebnosti obiskovalcem.

Ksenija Škrilec, ki se prav tako pridružuje ekipi, je opozorila na prednosti Lendave zaradi večkulturnosti, večjezičnosti in lege v srednjeevropskem prostoru. Izpostavila je možnosti za razvoj turizma, ohranjanje kulturne dediščine ter večje čezmejno sodelovanje. Kot eno od zamisli je omenila organizacijo mednarodne konference o varstvu manjšin, ki bi lahko v Lendavo pritegnila dodatne obiskovalce in okrepila njeno prepoznavnost.

Člani ekipe sicer prihajajo iz različnih poklicnih in življenjskih okolij. Med razlogi za podporo kandidatki so izpostavljali njene izkušnje pri vodenju krajevne skupnosti, sposobnost povezovanja, odprtost za sodelovanje ter željo po večji preglednosti delovanja občine. Med področji, ki bi jim želeli nameniti več pozornosti, so omenili tudi kulturna društva, položaj mladih, varnost in gasilstvo ter razvoj lokalnega gospodarstva.

“Lendava je lahko tudi središče Srednje Evrope”

Kandidatka meni, da Lendava kljub svoji legi na robu Slovenije ni nujno obrobno območje, temveč lahko izkoristi svoj položaj na stičišču kultur in držav. Za to bodo po njenem potrebni sodelovanje, boljše povezovanje lokalnih potencialov in večja odprtost za nove razvojne priložnosti.

Na vprašanje, kako bi svojo vizijo Lendave v prihodnjih štirih letih opisala s tremi besedami, je izpostavila turizem, delovna mesta in mlade. Ob tem je opozorila, da je treba več pozornosti nameniti tudi staremu mestnemu jedru. Kot primera objektov, ki bi potrebovali ustrezno vsebino, je navedla staro blagovnico in nekdanjo srednjo šolo.

Po njenem mnenju bi morali najti rešitve, zaradi katerih bi bilo mestno jedro privlačnejše tako za domačine kot za obiskovalce. Lendava ima po njenih besedah veliko zgodovinskih, kulturnih in drugih danosti, vendar jih je treba povezati v skupno razvojno zgodbo in jih znati predstaviti širšemu prostoru.

Predstavitev liste Povezani – Összefogva je tako temeljila na napovedi drugačnega poudarka pri vodenju občine: Več sodelovanja z občani, preglednejše upravljanje financ, preverjanje izvedljivosti projektov ter večja vključenost krajevnih skupnosti in različnih generacij. Ali bodo ti predlogi dobili podporo volivcev, bo odločeno na lokalnih volitvah.