Mošt v vinskih kleteh po opravljenih trgatvah že intenzivno vre, letošnji letnik bo izziv za kletarje

Letošnje pridelovalno leto so v vinogradih zaznamovale spomladanska pozeba, večkratna neurja s točo ter poletna vročina in pomanjkanje padavin. Naravne ujme so ponekod povzročile popolno izgubo pridelka, drugod pa poškodbe grozdja in slabšo kakovost. Po oceni Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor je grozdje letos dozorevalo hitreje kot lani, zaradi višjih temperatur in nižje vsebnosti kislin pa bo letošnji vinski letnik predstavljal izziv tudi za kletarje.

Pozeba in toča ponekod uničili ves pridelek

Letošnje pridelovalno leto so znova zaznamovale naravne nesreče. Spomladanska pozeba je prizadela vinograde na območjih Kungote, Virštanja, Kozjanskega in Haloz. Nato so sledila neurja s točo, ki je v pasovih povzročala škodo od pomladi pa vse do konca julija.

Posebej hudo je bilo v vzhodnih Halozah, predvsem na območju Cirkulan, kjer je toča v nekaterih vinogradih uničila celoten pridelek. Škodo so zabeležili tudi v Kungoti, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni, na Kozjanskem ter v podokolišu Ljutomer–Ormož.

Cvetenje vinske trte se je zaradi ugodnih vremenskih razmer začelo konec maja, na večini vinogradniških leg pa se je zaključilo že v prvem tednu junija.

Poletna vročina povzročala sončne ožige

V juliju in avgustu so visoke temperature ter močno sončno sevanje povzročili sončne ožige na grozdnih jagodah. Poškodbe so bile najbolj izrazite na grozdju, ki je bilo dlje časa neposredno izpostavljeno soncu.

Na prizadetih območjih sta se zmanjšali kakovost grozdja in količina pridelka. Izgube so lahko dosegle tudi do 30 odstotkov.

Po drugi strani je pomanjkanje padavin ugodno vplivalo na zdravstveno stanje vinske trte. Zaradi sušnih razmer je bilo manj težav z boleznimi, zato večjih zapletov pri varstvu vinogradov niso zaznali.

Grozdje je dozorevalo hitreje kot lani

Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je kot pooblaščena institucija za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Podravje prvo vzorčenje opravil 3. avgusta. V tedenskih presledkih je nato izvedel še pet vzorčenj, skupaj torej šest.

Kazalniki zrelosti kažejo, da je grozdje letos glede na vsebnost sladkorja in skupnih kislin dozorevalo hitreje kot lani. Dinamika dozorevanja se približuje letnikoma 2003 in 2024, ki sta prav tako izstopala po zgodnejšem dozorevanju.

Sladkorne stopnje so hitro naraščale predvsem zaradi visokih dnevnih temperatur in daljšega sušnega obdobja. Zaradi povečanega izhlapevanja je grozdje izgubljalo vodo, kar je vplivalo tudi na izmerjene vrednosti sladkorja.

Hkrati so se skupne kisline zmanjševale in so v povprečju nižje kot v lanskem letu. Visoke temperature so pospešile tudi razgradnjo aromatskih spojin in kislin, kar vpliva na kemično sestavo grozdja.

Letošnji letnik bo izziv za kletarje

Zaradi visokih temperatur in nižje vsebnosti kislin so tudi letos izmerjene vrednosti pH višje. To pomeni, da bodo morali kletarji pri predelavi grozdja in oblikovanju vina posebno pozornost nameniti ravnovesju med posameznimi sestavinami.

Na posledice suše kaže tudi povprečna masa 100 grozdnih jagod, ki je nižja kot lani. Pomanjkanje padavin je namreč vplivalo na velikost in maso jagod.

Letošnjo vinsko letino tako zaznamujejo velike razlike med posameznimi vinogradniškimi območji. Ponekod so pozeba in toča močno zmanjšali pridelek, poletna vročina in suša pa sta vplivali na velikost jagod ter potek dozorevanja. Čeprav je bilo zdravstveno stanje grozdja zaradi manjše pojavnosti bolezni razmeroma ugodno, bodo visoke vrednosti sladkorja, nižje kisline in višji pH od vinogradnikov in kletarjev zahtevali posebno pozornost.