Ministrica o plinskih vrtinah v Petišovcih: Če razpis ne bo uspešen, bo država morala pripraviti rezervni načrt

Poslanec Dejan Süč je na seji Državnega zbora ministrico za okolje mag. Polono Rifelj vprašal o nadaljnjem izkoriščanju plina v Petišovcih, nadzoru nad načrpanimi količinami in nevarnosti morebitnih okoljskih posledic zaradi zastarele infrastrukture. Ministrica je napovedala pripravo pravne ureditve za nadzor nad prihodki in stroški, strokovni pregled vrtin ter program ekološke sanacije v letu 2027. Če razpis za podelitev koncesije ne bo uspešen, bo moralo ministrstvo pripraviti rezervni načrt za varno upravljanje infrastrukture.

V ospredju poslanskega vprašanja so bili tudi podatki o količinah načrpanega plina, njegova prodaja lokalni industriji, ureditev koncesije in odgovornost za sanacijo vrtin. Süč je opozoril, da so strokovnjaki po njegovih navedbah že opozarjali na zastarelost infrastrukture in stare ventile ter na možnost resnih okoljskih posledic ob prekinitvi dejavnosti.

Ministrica je v odgovoru predstavila trenutno stanje, ukrepe, ki jih ministrstvo pripravlja, ter načrte za prihodnje obdobje. Pri tem je priznala, da ministrstvo še nima celovitega pregleda, ki bi omogočal neodvisno preverjanje vseh količin načrpanega in prodanega plina.

Ministrstvo še nima celovitega pregleda nad količinami plina

Rifelj je pojasnila, da po začetku stečajnega postopka družbe Geoenergo do nastopa nove vlade na tem področju ni bilo aktivnosti, zato je ministrstvo po njenem nastopu začelo iskati rešitve za ureditev razmer.

Zaradi potrebe po zagotavljanju varnosti rudarske infrastrukture in preprečevanju uhajanja plina v ozračje je rudarska inšpektorica 7. julija izdala začasno odredbo, s katero je družbi Petrol Geo naložila izvajanje nadzora in monitoringa vrtin oziroma rudarske infrastrukture. Po navedbah ministrice je družba Geoenergo zoper odločbo vložila pritožbo.

Dejavnosti na vrtinah trenutno izvaja družba Petrol Geo, ki inšpektoratu redno posreduje podatke o načrpanih količinah zemeljskega plina. Toda ti podatki za zdaj ne omogočajo neodvisne potrditve vseh količin in njihove neposredne primerjave s količinami, prodanimi odjemalcem.

“Trenutno še nimamo celovitega pregleda, ki bi omogočal neodvisno potrditev vseh načrpanih količin in njihovo neposredno primerjavo s količinami, prodanimi odjemalcem,” je pojasnila ministrica.

Na ministrstvu zato pripravljajo ureditev, ki naj bi omogočila preverjanje merilnih podatkov, primerjavo načrpanih in prodanih količin ter ugotavljanje morebitnih razlik in njihovih vzrokov. Cilj je, da bi bila ta ureditev vzpostavljena do konca leta 2026. Do takrat naj bi se izvajale obstoječe obveznosti poročanja in nadzora, nove zahteve pa bo treba uvesti na ustrezni pravni podlagi.

Plin prodajajo družbi Lek, prihodki pa še niso celovito pravno urejeni

Drugo pomembno vprašanje se je nanašalo na prihodke od prodaje plina in stroške vzdrževanja infrastrukture. Ministrica je potrdila, da Petrol Geo načrpa zemeljski plin, ki se dobavlja industrijskim odjemalcem, med njimi družbi Lek.

Po njenih besedah trenutno ne obstaja formalno urejen dogovor, ki bi celovito določal, kako se prihodki od prodaje plina uporabljajo za vzdrževanje infrastrukture, izvajanje monitoringa in zagotavljanje varnosti ter kako se obračunavajo morebitni presežki.

Ministrstvo namerava zato do konca leta pravno urediti razmerja med upravičenimi stroški nujnega obratovanja in prihodki, ki pripadajo državi oziroma jih je treba obračunati v korist države in občine.

Predvidena ureditev naj bi omogočila, da se prihodki od prodaje plina uporabljajo za nujno vzdrževanje, spremljanje stanja vrtin in preprečevanje nevarnosti. Po obračunu upravičenih in dokazljivih stroškov pa bo treba presežke ter druge pripadajoče obveznosti poravnati skladno s pravno ureditvijo.

Ministrstvo namerava določiti tudi način preverjanja stroškov, predložitev računov in drugih dokazil ter redno poročanje o prihodkih in odhodkih. Ureditev naj bi zajela tudi preteklo obdobje, saj bo treba ugotoviti, koliko plina je bilo načrpanega in prodanega, kakšni prihodki so nastali ter kateri stroški so bili dejansko potrebni.

Na območju Murske depresije evidentiranih 33 vrtin

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi sanaciji vrtin, zlasti vrtine PG9, ki po besedah ministrice ostaja eno od odprtih vprašanj na območju Murske depresije.

Rifelj je predstavila podatke o stanju vrtin na tem območju. Skupno je evidentiranih 33 vrtin, in sicer devet plinskih vrtin v proizvodnji, tri plinske vrtine v mirovanju, deset naftnih vrtin v mirovanju, devet vrtin, preurejenih v geotermalne, ter dve delno sanirani vrtini.

Za sanacijo vrtine PG9 rudarski projekt še ni pripravljen. Ministrstvo namreč načrtuje celovito ureditev območja, za katero bo najprej potreben strokovni pregled stanja vrtin in celotne Murske depresije.

Na podlagi ugotovitev nameravajo pripraviti program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav, določiti, katere vrtine in druge objekte je treba sanirati, v kakšnem obsegu ter kdo je za posamezne obveznosti odgovoren.

Cilj ministrstva je, da bi bile v letu 2027 pripravljene strokovne podlage in program ekološke sanacije. Na tej podlagi bo treba določiti tudi potrebna proračunska sredstva in obseg obveznosti za izvedbo sanacijskih del.

Kaj če se na razpis za koncesijo ne bo prijavil nihče?

Süča je posebej zanimalo, kaj se bo zgodilo, če razpis za podelitev koncesije za izkoriščanje ogljikovodikov ne bo uspešen. Opozoril je na zaskrbljenost zaradi stanja infrastrukture in poudaril, da mora biti varnost prebivalcev prednostna naloga, ne glede na poslovne interese vpletenih družb.

Ministrica je potrdila, da bo treba v primeru neuspešnega razpisa pripraviti rezervni načrt za nadaljnje upravljanje infrastrukture, zagotavljanje varnosti, financiranje nujnih ukrepov in nadaljevanje sanacije.

“V nobenem primeru pa neuspeh razpisa ne more pomeniti, da se odložijo obveznosti države glede sanacije PG9 in da se opusti nujno spremljanje stanja vrtin in infrastrukture,” je poudarila Rifelj.

Ob tem je dodala, da je treba preprečiti nadaljevanje pridobivanja mineralnih surovin brez ustrezne pravne podlage. Prihodnja ureditev mora po njenih besedah zagotoviti zakonito izvajanje dejavnosti, transparenten nadzor nad količinami in prihodki ter jasno razmejitev odgovornosti med državo in morebitnim prihodnjim nosilcem rudarske pravice.

Ministrica je ob sklicevanju na dodatno pojasnilo inšpektorata navedla tudi, da je pri vrtini PG9 bistveno, da ne obratuje več, medtem ko varnost z dnevnim monitoringom zagotavlja Petrol Geo. Dolgoročna sanacija te vrtine naj bi bila obveznost Republike Slovenije, saj ni bila sanirana v okviru prejšnjega programa ekološke sanacije.

Mag. Polona Rifelj

Sanacija vrtine PG9 bo obveznost države

Iz odgovora ministrice izhaja, da bo država morala prevzeti odgovornost za pripravo in izvedbo sanacije PG9 v okviru svojih pristojnosti. Pri drugih vrtinah pa bo treba obveznosti določiti glede na njihov status in ustrezno pravno podlago.

To pomeni, da vprašanje prihodnosti območja ni vezano zgolj na to, ali bo izbran nov koncesionar. Tudi če razpis ne bo uspešen, bodo morali pristojni zagotoviti nadzor nad stanjem infrastrukture, financiranje nujnih varnostnih ukrepov in nadaljevanje postopkov za sanacijo.

Ministrica pri tem ni predstavila dokončne rešitve za vse vrtine, temveč časovni okvir nadaljnjih aktivnosti: pravno ureditev nadzora nad količinami in prihodki do konca leta 2026 ter pripravo strokovnih podlag in programa ekološke sanacije v letu 2027.

Süč: Varnost prebivalcev ne sme biti predmet trgovanja

V zaključku je Süč poudaril, da vprašanje plinskih vrtin presega dnevno politiko in delitve med političnimi stranmi. Izrazil je zadovoljstvo, da se ministrstvo zaveda resnosti problematike, ter poudaril, da je še dovolj časa za izvedbo ključnih postopkov, ki bi zagotovili dolgoročno rešitev.

Ob tem je izrazil upanje, da se bo na razpis prijavil ustrezen koncesionar, vendar poudaril, da je treba poiskati rešitev, ki ne bo zgolj kratkoročna, temveč bo zagotovila varno življenjsko okolje za prebivalce Petišovcev in širšega območja.

Iz razprave je razvidno, da ostaja odprtih več pomembnih vprašanj: neodvisno preverjanje količin načrpanega plina, preglednost prihodkov in stroškov, prihodnost koncesije ter financiranje in izvedba sanacije vrtin. Ministrstvo je napovedalo nadaljnje ukrepe, vendar bodo konkretni rezultati odvisni od priprave pravnih podlag, strokovnih ocen in izvedbe načrtovanih postopkov.

Za prebivalce območja Petišovcev bo zato ključno, da se napovedi uresničijo v praksi ter da pristojni pravočasno zagotovijo jasno razmejene odgovornosti, ustrezen nadzor in dolgoročno rešitev za varno upravljanje ter sanacijo rudarske infrastrukture.