FOTO: Zlata maša škofa misijonarja v Amazoniji msgr. Antona Žerdina Bukovca
V župnijski cerkvi svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi se je včeraj odvila zlata maša škofa misijonarja v Amazoniji msgr. Antona Žerdina Bukovca ki je v teh tednih na obisku v Lendavi. Odkar je bil msgr. Anton Žerdin Bukovec posvečen v škofa, je že večkrat obiskal kraje svojega rojstva in krsta. Tokrat pa je Slovenijo obiskal kot zlatomašnik.
Kot so prisotni lahko slišali, je omenjena zlata maša bila priložnost za iskreno hvaležnost Bogu in za prošnjo, da bi zlatomašniku naklonil še obilo zdravja, moči in notranje radosti pri njegovem poslanstvu. Zlatomašnik je svoje življenje posvetil pomoči najšibkejšim in najranljivejšim članom skupnosti, v kateri deluje, pri čemer velja omeniti, da je slednji od leta 2021 tudi častni občan Občine Lendava. Občina Lendava mu je ob nedavnem obisku v mestni hiši, to je bilo minuli četrtek, izročila donacijo v višini 5.000 evrov v podporo njegovemu humanitarnemu delu, prejel pa je tudi Priznanje župana.
Anton Žerdin Bukovec se je rodil 11. junija 1950 v Čentibi pri Lendavi, kjer je bil tudi krščen. Ko je bil star štiri leta, so se z družino preselili v Subotico v Vojvodini, vendar je leto za letom obiskoval sorodnike v Lendavi. Anton je stopil v frančiškanski red 13. avgusta 1976 v Zagrebu, kjer je na teološki fakulteti tudi končal študij bogoslovja. V petem letniku je prišel na obisk v Zagreb škof iz San Ramona v Peruju in ga pregovoril, da je šel v misijone. Odpotoval je v Limo, kjer se je naučil španščine ter bil leta 1975 v San Ramonu posvečen za duhovnika. Kot župnik je v župniji Atalaya (ki meri kot štiri Slovenije) s svojimi verniki živel 27 let, in je kljub hudim preganjanjem in grožnjam s smrtjo ter odrezan od sveta z njimi vztrajal v amazonskem gozdu več kot leto dni.
Veliko pozornosti je posvečal in še vedno posveča malim amazonskim indijanskim narodom, ki živijo v pragozdu in so praktično pozabljeni od vseh državnih in cerkvenih struktur. Naučil se je njihovega jezika, prevedel jim je liturgične knjige, napisal jim je knjigo s slovnico, skrbi za njih v vseh pogledih. V letu 1994 je na njegovo pobudo začel oddajati svoj program radio, ki ga je sam osnoval. Najprej je bil slišen le pet kilometrov naokoli, v svetem letu 2000 pa so dosegli, da je bil slišen že skoraj po celotni njegovi župniji. Radijski program je predvsem izobraževalnega in informativnega značaja, ima pa tudi verske vsebine. Program pripravljajo v treh indijanskih jezikih.
Delo z otroki in skrb za njihovo izobraževanje sta zanj med najpomembnejšimi nalogami, zato je osnoval tudi več šol, dijaških in študentskih domov, med drugimi tudi univerzo za Indijance v Napokiju, kjer je poudarek na izobraževanju učiteljev, ki gredo nazaj med Indijance in izobražujejo svoje sorojake. V dveh desetletjih je diplomiralo že več kot 300 mladih, ki danes spreminjajo življenje svojih skupnosti. 19. januarja 2002 ga je papež Janez Pavel II. Imenoval za škofa v škofiji San Remom v južnoameriški državi Peru. Za škofovsko geslo si je izbral misel svetega Frančiška: “Orodje tvojega miru.”
Odkar ga je papež imenoval za pomožnega škofa (in leto pozneje za krajevnega škofa) v perujskem San Ramonu, kjer deluje še danes, je večkrat obiskal domačo Lendavo in v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske, kjer je bil krščen, večkrat daroval mašo, pri kateri so ga številni domačini navdušeno poslušali. Lendavo je obiskal tudi leta 2021 in daroval mašo 20. avgusta. Lendavčani smo torej lahko ponosni na svojega rojaka, predvsem na njegovo plemenito in humano delo, ki ga opravlja, kar so prepoznale tudi najvišje avtoritete Vatikana ter mu podelile naziv škofa.
