FOTO: V Žitkovcih stekla prva dela za vzpostavitev največje cone za pridelavo zelenjave v rastlinjakih

Z začetkom komunalnega urejanja območja v Žitkovcih projekt Green Gardens Dobrovnik pričenja s fazo izvedbe. Nastala bo sodobna cona za pridelavo zelenjave v rastlinjakih, ki bo povezovala napredne tehnologije pridelave zelenjave in trajnostne energetske rešitve. Projekt bo že v prvi fazi ustvaril približno 50 novih delovnih mest ter prispeval h krepitvi domače pridelave hrane in večji samooskrbi Slovenije.

V Žitkovcih v Občini Dobrovnik se je začelo komunalno urejanje območja cone Green Gardens Dobrovnik. S tem je projekt, ki bo s sodobno in trajnostno pridelavo zelenjave prispeval h krepitvi domače pridelave hrane in večji samooskrbi Slovenije, prešel iz načrtovanja v fazo izvedbe.

Matej Bandelj, direktor podjetja Green Gardens Dobrovnik, d. o. o., je ob začetku del poudaril: “Po približno štirih letih razvoja in priprav smo naredili pomemben korak od načrtovanja k uresničitvi naših načrtov. Začenjamo komunalno urejanje območja, kar omogoča gradnjo sodobne cone za pridelavo zelenjave. Posebnost projekta je inovativno povezovanje sodobnih tehnologij pridelave zelenjave in trajnostnih energetskih sistemov, kakršnega v takšni obliki v srednji Evropi še ne poznamo. Naša vizija je vzpostaviti sodobno in trajnostno pridelavo sveže zelenjave ter prispevati k večji samooskrbi Slovenije.”

Trenutna dela obsegajo gradnjo komunalne infrastrukture in električnega priključka. S tem bo zagotovljena osnovna komunalna opremljenost za vse štiri faze projekta ter električna moč za približno polovico predvidene pozidave. Sledila bo gradnja prve faze rastlinjakov s pripadajočimi energetskimi in skladiščnimi objekti, ki bo obsegala približno četrtino načrtovane pozidave cone. Vrednost prve faze investicije bo presegla 70 milijonov evrov, po trenutnih načrtih pa bo prva faza zaključena pred koncem leta 2027.

Dobrovnik z ugodnimi pogoji za razvoj sodobnega kmetijstva

Za projekt Green Gardens Dobrovnik so investitorji iskali večje, ravno in ustrezno prostorsko opredeljeno stavbno zemljišče. Zaradi ugodnih geotermalnih pogojev so se osredotočili na Prekmurje, pri izbiri Žitkovcev pa sta bili pomembni tudi dobra geografska lega in pripravljenost občine za tovrsten razvoj. Občina Dobrovnik je pogoje za takšno investicijo začela ustvarjati že pred približno dvema desetletjema, ko je ustrezno uredila namembnost zemljišč za intenzivno pridelavo.

Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, je poudaril pomen projekta za lokalno skupnost in širše okolje: “Veseli me, da smo pri projektu Green Gardens Dobrovnik skupaj z investitorji našli pot od prvih pogovorov do začetka izvedbe. Gre za pomembno investicijo, ne le za našo občino, temveč za celotno Pomurje in Slovenijo. Še posebej pomembno pa je, da bomo s takšnimi projekti lahko več hrane pridelali doma.”

Nova delovna mesta in razvojne priložnosti za Pomurje

Projekt bo že v prvi fazi ustvaril približno 50 novih delovnih mest, pri čemer si investitorji želijo čim več novih sodelavcev najti prav med domačini. Z nadaljnjim razvojem cone se bodo zaposlitvene možnosti še širile, investicija pa bo prispevala tudi h krepitvi prepoznavnosti Pomurja kot privlačnega okolja za nove investicije.

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je poudaril širši gospodarski pomen projekta in priložnosti, ki jih prinaša regiji: “Pomurje ima izjemen potencial za razvoj sodobnega kmetijstva, saj imamo na voljo geotermalno energijo in sonce. Prav takšni projekti kažejo, kako lahko te naravne danosti izkoristimo za razvoj tehnološko napredne pridelave hrane. Projekt Green Gardens Dobrovnik bo s svojo avtomatizirano in digitalizirano pridelavo odpiral priložnosti za kakovostna, visokotehnološka delovna mesta za mlade ter postal zgled, kaj vse lahko s takšnimi investicijami ustvarimo v Pomurju.”

Sveža zelenjava brez uporabe pesticidov in fosilnih goriv

Projekt bo združeval sodobne tehnologije pridelave zelenjave z energetskimi sistemi, ki bodo temeljili na obnovljivih virih energije. Pridelava bo potekala brez uporabe fosilnih goriv. Posebna pozornost bo namenjena tudi učinkoviti rabi vode in drugih naravnih virov.

V prvi fazi bodo začeli s pridelavo solate brez uporabe pesticidov, s katero naj bi po načrtih pokrili približno 20 odstotkov slovenskih potreb po solati, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od uvoza, ki je trenutno pri solatnicah kar 60 odstotkov. Sodobne tehnologije bodo omogočale pridelavo v nadzorovanem okolju tudi zunaj glavne pridelovalne sezone, kar bo prispevalo k večji prehranski varnosti in zmanjševanju odvisnosti od uvoza.

Vsi pristojni odločevalci in slovenski strokovnjaki so do zdaj pohvalili sodelovanje, je povedal Matej Bandelj: “Verjamemo, da razvoj take investicije prinaša dvig samooskrbe, krepitev prehranske varnosti in pozicioniranje Prekmurja kot zanimivega okolja za gospodarski razvoj. Govorimo o vizijah in ciljih, o katerih so govorile vse vlade v zadnjem desetletju. Želimo si, da bo to projekt, na katerega bodo čez nekaj let ponosni v prekmurski regiji in širše.”

Projekt je razdeljen na štiri faze, njihov nadaljnji razvoj pa bo odvisen od razmer na trgu, potreb in tehnoloških možnosti.