FOTO: V Ljubljani obeležili državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Klub Prekmurcev v Ljubljani je predvčerajšnjim na Prekmurskem trgu v Ljubljani organiziral proslavo ob državnem prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Praznovanje državnega praznika se je na Prekmurskem trgu pričelo že ob 16.00 uri, kjer so se na stojnicah predstavili ponudniki iz Prekmurja: Expano, Pri pajdaših, Skupina Hudo dobro, Sušilnica sadja Angela Vratuša, Vidov brejg, Kodila Gourmet, Matej Fišer, Gezek, Vulkanija , Pizzerija Kučan, Klub prekmurskih študentov in Klub Prekmurcev v Ljubljani. Obiskovalci so lahko uživali v prekmurski hrani in pijači, v animaciji za otroke, v virtualnem poletu z balonom, v predstavitvah novih prekmurskih knjig (knjiga Mateja Fišerja: knjiga Goričko – Divji Vzhod in knjiga Gezeka: Gezek potuje in se izobražuje) in številnih drugih aktivnostih. Za glasbo je poskrbel Male Ponco.

Ob 20.00 uri je potekala proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Navzoče sta nagovorila predsednica Kluba Prekmurcev v Ljubljani Maja Benko in podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Cernek, ki sta v svojih nagovorih izpostavila pomen Prekmurcev pri razvoju glavnega mesta na vseh področjih in pomen različnosti, ki bogati.

Slavnostni govornik je bil Prekmurec, prvi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. V svojem nagovoru je izpostavil pomen odnosa do narodnostnih manjšin. Spomnil je, da se je s postavitvijo meja po Pariški mirovni konferenci leta 1919 in s oblikovanjem narodnostnih manjšin na slovenskem ozemlju postavilo vprašanje, kako definirati politiko do narodnostnih manjšin. Slovenija se je odločila za uveljavljanje dveh načel: da je za uresničevanje pravic manjšine odgovorna večina in da je za enakopravnost manjšin potrebna pozitivna diskriminacija, kjer večina manjšini, ki je ogrožena, prizna celo nekoliko več pravic. Ta odnos do narodnostnih manjšin je bil po njegovem eden izmed pomembnih elementov pri priznanju Slovenije kot demokratične tvorbe tako v času njenega mednarodnega priznanja kot v času pridruževanja evropski skupnosti. Izpostavi je, da bo potrebno ta načela uveljaviti tudi v okviru mirovnega sporazuma po koncu vojne v Ukrajini, kar bo omogočilo sožitje v državah, v katerih živijo različne narodne manjšine.

V prekmursko obarvanem kulturnem programu so se predstavili vrhunski prekmurski umetniki: Andi Sobočan, Balladero, Ekaterina Lepoša, Jakob Podlesek, Melita Kontrec in Vladimir Vlaškalič.

Proslave so se med drugim udeležili: nekdanji predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan, podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministra Irena Šinko in dr. Aleksander Jevšek, evropski poslanec dr. Milan Brglez, državni sekretarji, poslanci Državnega zbora RS, cerkveni predstavniki, akademiki in številni Prekmurci, živeči v Ljubljani.

Vir: Klub Prekmurcev v Ljubljani in Martin Konič