FOTO: Člani slovenske ljudske stranke (SLS) z Marjanom Podobnikom na čelu obiskali Prekmurje

Odbori slovenske ljudske stranke (SLS) občin Brezovica, Domžale, Log Dragomer, Mengeš, Moravče, Škofja Loka, MO Ljubljana in Zveza upokojencev pri SLS so včeraj, v okviru projekta Povežimo Slovenijo, obiskali Prekmurje. Mi smo se s predsednikom stranke pogovarjali v Turnišču, kjer so se med drugim udeležili svete maše in opravili kosilo. Odpravili so se tudi na lendavski Vinarium ter na Grad na Goričko.

Omenjeni odbori slovenske ljudske stranke so včerajšnji dan izkoristili za obisk Prekmurja, obisk pa sovpada z minulo 100. obletnico združitve Prekmurja z domovino Slovenijo. Ob 11. uri so vsi prisotni prisostvovali pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Turnišču, nekaj minut pred eno popoldan pa so opravili kosilo v gostilni Matjašec v Turnišču. ta dan so si med drugim ogledali še razgledni stolp Vinarium v Dolgovaških Goricah in se odpravili na Grad na Goričko. Prisoten je bil tudi predsednik stranke, Marjan Podobnik, s katerim smo opravili krajši razgovor.

Največjega odmeva v javnosti so bile nedavno deležne vaše aktivnosti v smeri zaščite pred zvermi. Katera udarna tema je v vašem programu prioriteta za Prekmurje?

“Kar se tiče področja kmetijstva, je za Prekmurje gotovo po eni strani vprašanje zaščite ustreznih nadomestil oz. odškodnin zaradi škode po parkljasti divjadi (divji prašiči, jeleni, …), znano je namreč, da je to že večletni problem in po drugi strani sistematične razvojne spodbude. Za nas je nesprejemljivo, da se je na proslavi ob 100-letnici združitve Prekmurja z domovino Slovenijo predsednik Šarec pohvalil, da je nekaj več kot 2-odstotka državnih spodbud bilo namenjenih Prekmurju, sam sem sicer pomislil da je vsaj za eno decimalno vejico prišlo do pomote. Torej definitivno si Prekmurje zasluži in tudi potrebuje sistematična razvojna sredstva. Zakaj? Zato, da se bo lahko poleg večjih podjetij, tudi manjše kmetije, manjši podjetniki lažje odločali za investiranje v razvoj. Velik del Prekmurja, predvsem po propadu Mure, Pomurke in ostalih podjetij, živi zaradi bližine meje z Avstrijo. Lahko rečemo hvala bogu, ampak to ni dolgoročna rešitev. Mi moramo vedeti, da če pride do resnih problemov in če ne bomo takrat poskrbeli zase, bodo Avstrijci zagotovo najprej poskrbeli zase. Naša prioriteta za Prekmurje je tudi vprašanje financiranja Občin.”

Kar kakšno leto pred praznikom združitve Prekmurcev z domovino Slovenijo, so se na marsikaterem področju lomila kopja, povezana z manjšino in samim praznikom ter njegovo organizacijo. Kot kaže, je iz tega največ potegnila nova Slovenija (NSi). Zakaj ne recimo SLS?

“Ko gre za tako pomembne praznike, je predvsem pomembno, da se stvari odvijajo v pravi smeri. Mislim, da je tukaj NSi, posebej pa poslanec Horvat imel tukaj prava stališča, je tudi poznavalec in prihaja iz tega okolja. Naš državni svetnik, Marjan Maučec, je zato, da je naziv ostal pravilen, najzaslužnejši. In to bo pokazala tudi zgodovina. Moramo vedeti, da živimo v časih, kjer moč argumenta vse bolj zamenjuje argument moči, podobno, kot je to bilo pred začetkom druge svetovne vojne. Moramo vedeti, da smo nekoč že bili razkosani in da ob tem, ko želimo imeti čim boljše odnose s sosedi, kajti dobri odnosi ti olajšajo življenje v vsakem primeru, se moramo zavedati, da se moramo svojih pravic in tudi nevarnosti, še posebej v obmejnem okolju, zavedat ter se nanje ustrezno pripraviti.”

Madžarski interesi preko kar nekaj ekonomskih kanalov poskušajo vplivat na dvojezični del Prekmurja. Kakšno je vaše stališče glede teh aktivnosti sosednje države v Prekmurju in ali se vam zdi, da se Slovenija in odgovorni zavedajo dolgoročnih posledic tega?

“V prvi vrsti gre za odgovornost slovenske države, ker slovenska država ne naredi tega, kar Prekmurje dejansko rabi in kar na nek način nadomešča v enem delu madžarska država, po drugi strani pa je to zame povsem nesprejemljivo stanje in sramota za našo državo, da neka mlada družina v Lendavi svojega otroka ne more vpisat v slovensko šolo. Torej, če želi v slovensko šolo, se mora recimo preselit. To je neodgovorno, nesprejemljivo in ima dolgoročne posledice. Slovenska država torej aktivno deluje v smeri madžarizacije določenih predelov. Podobno je na drugi strani z Italijani, ti delijo državljanstva in kupujejo zemljo pri nas, pa enako z Avstrijci in podobno … Licemerno bi za takšne stvari bilo obsojati sosednje države, če delajo skladno z nekimi veljavnimi principi. Sami moramo znati zaščiti svoje vitalne interese. Naš vitalni interes je, da Prekmurje ostane slovensko, ob tem pa seveda s polno zaščito madžarske narodne manjšine. Naša država bi morala odločneje zahtevati predstavnika tako v madžarskem kot v italijanskem parlamentu, kot je to v Sloveniji. Obdobje ki prihaja, je obdobje po nespornem miru, 70. letnega miru v Evropi.”

Prodaja Term Lendava madžarskemu državnemu skladu Commitatus?

“Mislim, da je to napačno, nepotrebno, ponovno pa je tu odgovornost slovenske države. Saj je imela vse v rokah. Obžalujem, da se je to zgodilo, ni potrebno da se je to zgodilo in poudarjam, da za stvari, ki se nekje na trgu odvijajo, hkrati pa država v ustreznem času ne odreagira, bodo pač nosilci odgovornosti slednjo tudi nosili. Poglejte le proad Adrie Arways. Prodali smo dobro firmo, nacionalnega letalskega prevoznika, kar je vodilo v izčrpavanje, podjetje pa je bilo odvrženo.”