Danes slovesno v cerkvah

Po mnogih slovenskih cerkvah bo slovesno, saj katoličani praznujejo Marijino vnebovzetje. Praznik je v slovenski verski tradiciji močno zakoreninjen in je največji Marijin praznik, ter dela prost dan.

Cerkveni praznik Marijino vnebovzetje je velik cerkveni praznik in je pri nas močno zakoreninjen. Mariji so v Sloveniji posvečene številne cerkve in kapelice, veliko Slovencev pa ta dan veliko roma. Marijino vnebovzetje predstavlja poklon ženi, je praznik upanja, vernikom kaže, da lahko vsakdo, ki sledi zgledu, ki ga je Marija postavila s svojim življenjem, doseže to, kar je dosegla ona – večnost.

Zakaj ta praznik?

Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: “Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.” Ta dogma velja v Rimskokatoliški Cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.

Tudi v pravoslavnih Cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik. Ta praznik se imenuje v srbski pravoslavni cerkvi Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih Cerkvah pa Marijino zaspanje. Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan. Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro, Sveto goro nad Gorico in pri nas v Prekmurju Turnišče.

“Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene. Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo,” so zapisali pri slovenski škofovski konferenci.