Danes je mednarodni dan mladih
Mednarodni dan mladih: V zadnjih 5 letih je v EU in Sloveniji opazen trend padanja deleža mladih v skupni populaciji. V primerjavi z 2010 so se mladi v Sloveniji v 2015 prej odselili iz skupnega gospodinjstva s starši. V istem obdobju se je med mladimi v Sloveniji zmanjšal delež delovno aktivnih.
12. avgust je po vsem svetu že 18 let zapored dan, namenjen mladim. Združeni narodi so namreč decembra 1999 ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno.
Kdo so sploh mladi?
Od kdaj do kdaj smo mladi, je zelo relativno in za vsakogar lahko različno. Pa vendar so v vsaki družbi sprejete tudi “uradne” definicije mladih. Združeni narodi uvrščajo med mlade osebe, stare od 15 do 24 let, Urad RS za mladino in Zavod RS za zaposlovanje pa tiste, ki so stari od 15 do 29 let.
Podatki, uporabljeni v tej objavi, so bili pridobljeni v Raziskovanju o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013, nanašajo pa se večinoma na starostno skupino od 16 do 29 let, ko se primerjamo z evropsko mladino, pa na starostno skupino od 16 do 24 let.
Povprečna samoocena splošnega zadovoljstva je bila pri mladih ženskah višja (7,7) kot pri mladih moških (7,4). Povprečna samoocena mladih pa je bila 7,6, kar je več od povprečne ocene vseh oseb, starih 16 in več let (7,0). Še bolj so bili s svojim življenjem zadovoljni dijaki in študenti (8,0) in tisti mladi z višjo izobrazbo (7,8). Že sicer pa je s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 % mladih.
Slovenska mladina je bila v povprečju zadovoljnejša s svojim življenjem (7,8) kot povprečna evropska (EU-28) mladina (7,6). Najnižjo stopnjo zadovoljstva so izrazili mladi v Bolgariji (5,8) in Srbiji (6,1), najvišjo pa v Avstriji (8,4) ter na Islandiji in Finskem (8,2).
Mladi (16–29 let) so zelo slabo ocenili zaupanje v družbene sisteme. Njihova povprečna subjektivna ocena zaupanja v policijo je v letu 2013 (z lestvico od 0 – brez zaupanja do 10 – popolno zaupanje) bila 5,4. Še nižja je bila povprečna ocena zaupanja mladih v pravni sistem: 3,2; samo 9 % mladih je zaupanje v pravni sistem ocenilo z ocenami od 7 do 10.
Najslabše pa so mladi ocenili zaupanje v politični sistem, s povprečno samooceno 2,0. Zelo nizko zaupanje (ocene od 0 do 4) je izrazilo 80 % mladih, le 4 % pa z ocenami od 7 do 10. Seveda je treba upoštevati, da so to zelo mnenjska vprašanja in tudi zelo odvisna od trenutne politične situacije, ta pa se lahko tudi hitro spremeni.
Sem eden izmed 79,8 % mladih (16–29 let), ki še vedno živijo pri starših
To je samo eden izmed odgovorov, ki ga lahko mladi dobijo ob reševanju kviza »Mladi Evropejci« (Young Europeans). »Mladi Evropejci« je novo orodje Eurostata, namenjeno mladim, starim od 16 do 29 let. Ponuja jim možnost, da se primerjajo z drugimi mladimi iste starosti (petletni starostni razredi) v svoji državi in drugih državah članicah EU na štirih različnih področjih: jaz in moja družina, jaz in delo, jaz in prosti čas in študij ter jaz in internet.
