FOTO: Ganljivo: Po 24. letih so se prvič zbrale zaposlene v nekdanjem lendavskem obratu Mure

Minuli vikend je za nekanje zaposlene v Lendavskem obratu Mure bil še posebno ganljiv, saj so se zbrali prvič po zaprtju tega lendavskega obrata. Od okrog 300 zaposlenih v Lendavi se je za mizami picerije Popaj v Lendavi zbrala tretjina, kar je, kot je povedala organizatorka večera, prav tako nekdanja zaposlena Veronika Mavrič, nad pričakovanji.

Nekdaj tekstilni gigant Mura je svoj obrat sprva moških oblačil v Lendavi pričel graditi leta 1988, leta 1989 pa je lendavska hala sprejela tudi prve zaposlene, največ od takratnega sosednjega propadlega podjetja Indip. Objekt, ki se je bohotil ob nekdanji lendavski vpadnici, ki je pred izgradnjo Pomurske avtoceste vodila čez železniške tire, je s svojim svetlečim napisom MURA že od daleč prva pozdravljala vse, ki so se podali v mesto Lendava. Po tem, ko je lendavski obrat začel ugašati, je zadnji ugasnil tudi svetleči napis, ki se ga najbrž vsi še zelo dobro spomnimo.

Edino kar ni ugasnilo, so spomini. Spomini delavk, ki so svojo mladost pustile prav v tem objektu, ki ob zaprtju ni bil star niti 15 let. “Želja, da organiziram takšno srečanje je v meni tlela že več let, morda celo desetletij,” uvodoma pojasni glavna protagonistka tega prijetnega in tudi ganljivega dogodka, Veronika Mavrič. “Velikokrat mi je to predlagal tudi moj nekdanji mehanik v tem obratu, katerega žal več ni med nami, a sem vesela, da je s tem bila uresničena tudi njegova želja. In ta želja je dozorela letošnjega avgusta, ko so se pričele priprave.”

V lendavskem obratu je z delom pričela leta 1989, prišla je prav iz sosednjega Indipa. Sprva je opravljala delo servirke, za tem je presedlala na delovno mesto zajemalke podatkov. “Urejala sem bolniške odsotnosti, malice, dopuste, … Skratka marsikaj. Strnem lahko, da nas je v objektu v Lendavi v povprečju delalo okrog 300, največ nas je bilo 315. Lendavsko halo sem zapustila prav med zadnjimi,” se spominja Veronika, ki obelodani, da se je ugašanje lendavskega obrata Mure pričelo v letu 1999 in je bilo zaključeno leta 2002, ko so resnično zadnje zaposlene dobesedno na koncu zadnjega dne v obratu ugasnile luč.

“Večinoma so nas preselili v Mursko Soboto, v matično podjetje, nekaj malega jih je šlo v Ljutomer. V Lendavski hali smo preživeli lepe, pa tudi težke čase. A smo vedno nekako našli pot do cilja,” se sogovornica rada spominja tistih časov. Tudi sama je takrat bila premeščena v Mursko Soboto, kjer je prav tako opravljala delo zajemalke podatkov, za tem je delala v skladišču, a je zaradi težkega dela uspela dobiti delo v kadrovski službi podjetja. Brez službe je ostala šest let pozneje, ob prvem stečaju matičnega podjetja Mura v Murski Soboti. To je bilo leta 2008.

Danes je Veronika Mavrič zaposlena v lendavski enoti Varstveno delovnega centra Murska Sobota in verjame ter upa, da se prihodnje leto spet srečajo.