Dejan Süč o decentralizaciji: “Lendava ne potrebuje ministrstva, ampak delovna mesta, infrastrukturo in stanovanja”

Pomurski poslanec Dejan Süč (Svoboda) iz Lendave je na nujni seji parlamentarnega Odbora za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj opozoril, da decentralizacija ne sme ostati zgolj pri selitvi državnih institucij iz Ljubljane. Ob tem je bil kritičen do neuresničenih obljub preteklih vlad, opozoril na demografske težave obmejnih območij ter zahteval več preglednosti pri porabi denarja za romska naselja. Za Lendavo je izpostavil tudi obljubljene projekte, za katere ob nastopu vlade leta 2022 po njegovih besedah v proračunskih dokumentih ni bilo predvidenih sredstev.

Po njegovih besedah je ministrica ob predstavitvi kandidature veliko govorila o pokrajinah, zdaj pa bi pričakoval jasnejše načrte. Iz pojasnil državnega sekretarja je razumel, da naj bi bili zakoni s tega področja sprejeti v začetku prihodnjega leta, celotna časovnica pa predvideva zaključek postopkov proti koncu leta 2027.

“To je še daleč, kot mi pravimo v Prekmurju, po Muri bo še moralo dosti vode preteči, da pridemo do tja,” je dejal Süč.

“Mi ne želimo ministrstva, želimo, da Ljubljana razume, kaj potrebujemo”

Poslanec je posebej poudaril, da decentralizacije ne razume kot preprostega preseljevanja ministrstev iz prestolnice v druga slovenska mesta. Po njegovem je bistveno, da država prepozna potrebe ljudi zunaj osrednje Slovenije in jim zagotovi pogoje za življenje ter razvoj.

“Sam prihajam iz 204 kilometre oddaljene Lendave in verjemite mi, mi ne želimo ministrstva, mi želimo, da Ljubljana razume, kaj mi rabimo, kakšno infrastrukturo, delovna mesta, stanovanja in tako dalje,” je poudaril.

Ob tem je opozoril, da sama fizična prisotnost ministrstva v nekem mestu prebivalcem ne prinese veliko, če se njegovo delovanje ne odraža v konkretnih izboljšavah. Takšen pristop k decentralizaciji se mu zdi preveč poenostavljen, saj bi morali biti v ospredju dejanski učinki državnih politik na lokalno okolje.

Za Lendavo tudi obljube o dvorani, gondoli in hotelu

Süč je ob razpravi zagovarjal del razvojnih aktivnosti preteklega vladnega mandata ter poudaril, da se je v Lendavi poleg večjih gospodarskih naložb vlagalo tudi v infrastrukturo in kulturo.

Med pomembnejšimi projekti je izpostavil naložbo farmacevtske družbe Sandoz v vrednosti približno 400 milijonov evrov, pri kateri naj bi država prispevala več kot 40 milijonov evrov. Po njegovem mnenju je treba razvoj regije presojati širše in upoštevati tudi druge projekte, ki vplivajo na kakovost življenja prebivalcev.

Hkrati je opozoril na obljube, predstavljene na vladnem posvetu novembra 2021, med katerimi so bili večnamenska dvorana v Lendavi, gondola in hotel, ki naj bi bil zgrajen s srbskim kapitalom.

Ko je leta 2022 nastopila nova vlada, je po Süčevih besedah pregled proračunskih dokumentov in načrta razvojnih programov pokazal, da za omenjene projekte na predvidenih postavkah ni bilo zagotovljenih sredstev.

“Ljudje so pričakovali, verjeli. Jaz od vas ne pričakujem čudežev, ampak bodite realni,” je dejal in opozoril, da je treba prebivalcem predstavljati izvedljive projekte, podprte z ustreznim financiranjem.

Cesta med Genterovci in Turniščem je urejena, a naj bi čakali na odprtje

Kot primer projekta, ki je bil po njegovih besedah vendarle izveden, je navedel ureditev ceste med Genterovci in Turniščem. Za njeno ureditev je bil po njegovih navedbah iz sredstev, namenjenih obmejnim problemskim območjem, zagotovljen milijon evrov.

Süč je opozoril, da je bila cesta obljubljena že leta 2021, ko je bil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Čeprav je cesta zdaj urejena, ga moti, da naj bi se z njenim uradnim odprtjem čakalo do obdobja pred lokalnimi volitvami.

“Župani čakajo, da bodo volitve, pa da bo tik pred volitvami odprli in otroci se z avtobusi vozijo okoli. To je ta država. Pardon, to je ta država, pa o čem se mi pogovarjamo?” je bil kritičen.

Ob tem je poudaril, da si želi konkretnih ukrepov in ne zgolj kozmetičnih popravkov. Ministrstvu in drugim članom odbora je ponudil sodelovanje, vendar pričakuje, da bodo razvojni cilji jasneje opredeljeni in usmerjeni v rezultate.

Cesta Turnišče – Radmožanci

Opozoril na demografsko krizo obmejnih območij

Med največjimi težavami obmejnih problemskih območij je Süč izpostavil demografske razmere. Opozoril je na upadanje prebivalstva in vprašanje, kdo bo v teh krajih še živel, če država ne bo zagotovila ustreznih razvojnih pogojev.

Po njegovih besedah se je v preteklem mandatu na to območje steklo približno 100 milijonov evrov državnega denarja, zato pričakuje konkretne rezultate porabe.

“Jaz pričakujem rezultate, jaz vam želim, da uspete in prvi bom v vrsti, ki vam bo čestital,” je dejal.

Ministrstvu je predlagal, naj pri oblikovanju ukrepov prisluhne županom, poslancem koalicije in opozicije ter drugim predstavnikom lokalnih skupnosti. Prepričan je, da bi morali biti cilji zastavljeni dovolj konkretno, da bi bilo mogoče spremljati njihovo uresničevanje.

Pri sredstvih za romska naselja zahteva več preglednosti

V zaključku razprave se je Süč dotaknil še komunalne infrastrukture v romskih naseljih in porabe namenskih sredstev. Opozoril je na razpis za komunalno infrastrukturo, povezan z urejanjem romskih naselij, ki je bil po njegovih besedah objavljen 29. maja 2026.

Kot primer je navedel primer iz lokalnega okolja, kjer naj bi želeli na razpis prijaviti projekt, ki po njegovi oceni ni bil neposredno povezan z romsko skupnostjo, temveč je bil umeščen v isto vas. Po njegovih besedah romska svetnica projekta zato ni podprla, posledično pa naj bi bila deležna pritiskov.

Süč je opozoril tudi na porabo sredstev, namenjenih urejanju romskih naselij. Po njegovih navedbah je bilo v štirih do petih letih za ta namen v Lendavi porabljenih približno 1,6 milijona evrov, vendar naj ne bi dobil jasnih odgovorov, kateri konkretni projekti so bili s tem denarjem izvedeni.

“Mi en odgovor ne dobimo, kaj se je v romskem naselju naredilo s tem denarjem. Jaz mislim, da je prav, da si zaslužimo, ne le mi kot poslanci, pa tudi če je zdaj poslanec, vam ni všeč, ker je iz take ali drugačne stranke, ljudje pa si gotovo zaslužijo odgovor, kaj se je naredilo,” je poudaril.

Ob morebitnih spremembah zakonske ureditve je zato pozval k zagotavljanju namenske porabe sredstev in večji preglednosti njihovega razdeljevanja.

Od ministrstva pričakuje konkretne rezultate

Süč je razpravo sklenil s pozivom ministrstvu, naj njegove pripombe razume kot konstruktivne. Ministrici in državnemu sekretarju je priznal sposobnosti za izvedbo načrtovanih sprememb, vendar poudaril, da bo ključna pripravljenost prisluhniti lokalnim skupnostim in njihove potrebe pretvoriti v izvedljive ukrepe.

Njegovo osrednje sporočilo je bilo, da decentralizacija ne sme ostati zgolj pri institucionalnih spremembah ali napovedih. Za Pomurje in druge obmejne regije bodo po njegovem odločilni predvsem konkretni projekti, razvojna vlaganja, izboljšanje življenjskih pogojev ter pregledna poraba javnega denarja.