Zaposleni v vzgoji in izobraževanju danes stavkajo. Kako je stanje na območju Občine Lendava?
Že nekaj časa je znano, da bo 9. marca stavka Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), pred nekaj dnevi pa se mu je pri tej odločitvi pridružil še visokošolski sindikat Slovenije. Kar se Pomurja tiče, bo stavka potekala v 57 zavodih, od katerih je 7 vrtčevskih, v 39 osnovnih šolah, v osmih srednjih šolah in v treh glasbenih šolah. Kako pa je v zavodih na območju Občine Lendava?
Kako je v vzgojno-izobraževalnih zavodih na območju Občine Lendava?
Na Dvojezični srednji šoli v Lendavi stavka ni bila izglasovana. “Zaposleni smo se soglasno odločili, da bo pouk v sredo potekal nemoteno po urniku oz. da bomo vsi delali. Tako smo se odločili predvsem zato, ker je veliko pouka v šoli odpadlo ali je bil pouk moten zaradi koronavirusa. To pa ne pomeni, da ne podpiramo določenih stavkovnih zahtev, predvsem to, da se mora plačni sistem v javnem sektorju popraviti in s tem odpraviti plačna nesorazmerja,” nam je dejala Nives Kuhar, sindikalna zaupnica.
Na Dvojezični osnovni šoli I Lendava poteka minimalni delovni proces, “kar pomeni, da bo poskrbljeno za varstvo in oskrbo učencev in sicer ves poslovalni čas šole. Na DOŠ I Lendava bomo izvajali varstvo za učence od 1. – 5. razreda. V času varstva bo poskrbljeno tudi za prehrano učencev,” nam je dejala ravnateljica, Judita Vida Törnar. Smo pa odgovore na določena vprašanja prejeli tudi s strani sindikalne zaupnice, Nataše Kotnjek Stančin: “V našem zavodu je bila stavka izglasovana. Od 118 zaposlenih je stavko podprlo 81 oseb, 10 jih je bilo proti, 17 oseb pa ni glasovalo. Zaposleni jasno izražamo nestrinjanje z odnosom vlade do področja vzgoje in izobraževanja ter neustreznim vrednotenje dela, ki ga opravljamo.” Stavkovni odbor sicer sprva nujnega varstva ni sprejel, a je bilo v dogovoru z vodstvom šole to kljub temu ponujeno. “Še enkrat prosim, da izrazite razumevanje in podporo naši stavki tako, da svojih otrok ta dan v šolo ne pripeljete.” je še zapisala Nataša Kotnjek Stančin. V zavodu stavka 73% zaposlenih.
V Vrtcu Lendava je stavkovni odbor stavko organiziral v prostorih DE I Lendava, torej v Župančičevi ulici 5, vzgojno-izobraževalni proces pa se bo izvajal v DE II Lendava, v Tomšičevi ulica 6a. “Zaposleni, ki ne bodo stavkali in bodo prisotni na svojih delovnih mestih, bodo svoja dela in naloge nemoteno opravljali. Starši vseh vključenih otrok so bili obveščeni, da bomo poskrbeli za vse otroke, za katere varstvo potrebujejo. Ker ne stavkajo vsi zaposleni, bodo strokovni delavci izvajali pedagoški proces, poskrbljeno bo tudi za prehrano otrok in zaposlenih na njihovih delovnih mestih. Da ne bodo stavkali, je vodstvu vrtca sporočilo 32 zaposlenih. Stavkajočim se bo torej pridružilo nekaj več kot polovica vseh zaposlenih v Vrtcu Lendava,” pa je za naš spletni medij sporočila ravnateljica, Tina Hozjan.
Kakšno pa je stanje na Dvojezični osnovni šoli II Lendava? “Na ravni naše šole je bila izglasovana stavka. Večina zaposlenih bo stavkala, vendar bodo kljub temu v skladu z okrožnico MIZŠ zagotavljali minimum delovnega procesa. Staršem smo za današnji dan omogočili varstvo učencev, vključno s prehrano in prevozom, v kolikor bi se za to odločili. Prehrano bomo zagotovili tudi zunanjim uporabnikom (večinoma upokojencem). Delavci, ki ne bodo stavkali, bodo opravljali običajno delo, skladno s pogodbo o zaposlitvi,” pa je sporočila Alisa Sep Krajnc, v. d. ravnatelja.
Iz Glasbene šole Lendava so sporočili, da stavka ni bila izglasovana in da delo poteka nemoteno, pouk pa po urniku.
Odgovore s strani Dvojezične osnovne šole Genterovci še pričakujemo!
Odsotnost z dela zaradi zagotavljanja varstva otroka v času stavke?
Odsotnosti delavca z dela je lahko v skladu s šestim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v izjemnih primerih opravičena zaradi podanosti višje sile, in sicer je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.
V morebitni situaciji, če se bodo zaradi stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zaprli vrtci in šole in bo ta dan onemogočeno varstvo otrok, kar lahko povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko opraviči zaradi višje sile. Vsekakor pa je v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca itn.
V kolikor bo kljub stavki v vrtcu oz. v šoli za otroka še vedno organizirano nujno varstvo, potem praviloma pri delavcu ne more biti podana višja sila, saj morajo biti pri višji sili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi elementi, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih, vključno z elementom neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka. V kolikor je torej storitev varstva za otroka omogočena, potem višja sila ne more biti podana in se mora starš, ki ne želi koristiti (nujnega) varstva in želi sam varovati otroka, z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti z dela.
ZDR-1 v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki je posledica varstva otroka zaradi onemogočenega varstva v vrtcu oz. šoli, čim prej obvestiti delodajalca o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.
ZDR-1 določa, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). V skladu s splošnim delovnopravnim pravilom pripada delavcu nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela (deveti odstavek 137. člena ZDR-1). Ključno je, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti. Breme izplačanega nadomestila plače v primeru odsotnosti zaradi višje sile v skladu z ZDR-1 ostane na delodajalcu.
