Trgatve: Zrelost grozdja je normalna, za lanskim letnikom zaostajamo za 5 – 7 dni

Pred nekaj dnevi smo tudi uradno vstopili v čas trgatev. Želja vsakega vinogradnika je, da bo letina čim boljša in čim bolj obilna. Preveri smo, kakšno je stanje vinskih trt na našem območju našega vinorodnega okoliša, dobra novica pa je, da bo iz letošnje letine moč pridelati praktično vse vrste vin.

Vinska trta je v fazi intenzivnega zorenja grozdja, vinogradnik pa v pričakovanju dobrega vinskega letnika. V tem čas je zrelost grozdja v vinogradih normalna, saj v primerjavi z lanskim letnikom v povprečju zaostajamo za 5-7 dni. Če bo vreme do časa trgatve stabilno, lahko pričakujemo, kot kažejo sedanji kazalniki zrelosti grozdja, dobro kakovost vinskega letnika 2020. Tako bo letos možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, vse tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.

“Osnova za kakovost in vrsto vina je tehnološko primerna zrelost grozdja. Za čas trgatve se odločimo glede na pridelovalni program tako, da se čim bolj približamo vrsti – stilu vina oz. ustrezni tehnološki zrelosti grozdja. Za dosego optimalne tehnološke zrelosti grozdja, je potrebno spremljati zorenje grozdja, s tem dobimo pregledno »sliko« o stanju grozdja tudi znotraj jagode, predvsem vsebnost sladkorja, skupnih kislin, aktualno kislost ter delež vinske in jabolčne kisline,” je zapisala Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet., specialistka za vinarstvo pri KGZ Maribor.

V vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo, bo seveda večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Zato bo potrebno veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi – odbiri oz. ločevanju grozdja in skrbno pripraviti mošt za vrenje. Na osnovi stanja grozdja, lahko grozdje razvrstimo v dve ali več kategorij. Pomagamo si z ugotovitvijo sladkorja z refraktometrom, enostavno in hitro pa tudi s pokušnjo vprašljivega grozdja. V kolikor je grozdje poškodovano od gnilobe ocetni cik, le-tega odstranimo in ne predelamo.

Prvi pretok

“Pravočasen prvi pretok in primerno žveplanje. Za čas in način pretoka se odločimo glede na želen stil in harmoničnosti vina. V kolikor se odločimo za suho vino in je v vinu primerna kislina, opravimo prvi pretok po enem do treh tednih, da vina obdržijo svežino, prijetno kislino in čistost v vonju in okusu. Ob pretoku vino tudi primerno žveplamo do 8 g SO2 /hl. V kolikor pa se odločimo za programiran biološki razkis mladega vina, s pretokom in žveplanjem počakamo tako dolgo, da bo dosežen cilj biološkega razkisa. Biološki razkis je vsekakor zaželen pri suhih belih vinih za vzpostavitev polnosti in harmoničnosti vina,” je dejala Vodovnik-Plevnikova.