Prvič so ocenjevali aromatizirane fermentirane pijače

V dnevnem baru “Geza se zeza” v Beltincih je potekal, lahko bi rekli, zgodovinski dogodek. Prvič po priznanju samorodnic kot amortizirane fermentirane pijače, so namreč pripravili ocenjevanje tovrstnih pijač, ki so dolga leta pri nas bile prepovedane.

Na desetine, večinoma ljubiteljskih “pridelovalcev” samorodnic, predvsem s severovzhoda države, je svoje pijače prineslo v Beltince, kjer so najprej naredili posebno selekcijo in so izmed več kot 200 vzorcev, za uradno ocenjevanje določili “le” 71 najboljših, ki so prišli v ožji izbor. Kot nam je povedal organizator dogodka Geza Farkaš, so se dogovorili za enotno ocenjevanje vseh vrst teh domačih pijač, od šmarnice, do jurke, klintona, gemaja …, nagrade pa so podelili samo tistim, ki so dosegle število točk za zlato medaljo. In takšnih je, po oceni dveh mladih strokovnjakov Katarine Puhan iz Bogojine in Doriana Gjerkeša iz Fikšincev, na prvem tovrstnem ocenjevanju bilo deset.

Tako so prve zlate medalje na ocenjevanju domačih pijač iz samorodnic prejeli: Branko Merklin (Černelavci), Jože Kovač (Murska Sobota), Bela Küzmič (Veščica), Alojz Černela, Tine Berden (oba Filovci), Jože Trep (Spodnji Duplek), Vili Krepek (Dvorjane), Miha Žitnik (Starošince – Kidričevo) Mirko Poredoš (Ižakovci) in Jože Kavaš (Beltinci). “Želeli smo največji pomen nameniti kakovosti in ne kvantiteti. Zato smo izbrali le najboljše,” nam je še povedal Geza Farkaš, ki je dodal, da so se udeleženci tokratnega ocenjevanja, zraven je bila tudi Prekmurska vinska kraljica Špela Casar dogovorili, kako bodo prihodnje leto zadevo še poglobili, tako da bi potekal vseslovenski festival pijač iz samorodnic, do takrat pa naj bi nastalo tudi društvo ljubiteljev samorodnic. Stare sorte samorodnic, ki jih poznamo pri nas so še vedno dokaj razširjene in se še širijo. Predvsem so to: šmarnica, otela, klinton, bakuš, gemaj, izabela, jurka, nekoliko manj pa: delavare, herbemon in York Madeira.

Sicer pa, poleg domačega jabolčnika so samorodna šmarnica in še nekatere samorodnice, nekoč bile najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletjih ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonski prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč pred nekaj leti ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo.

Kljub temu so nekateri še vedno skeptiki. “Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. In vsem nam je znano kako dolgo je bilo potrebno plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, kamor sodijo: šmarnice, klintoni, izabele, jurke…, sedaj pa se to naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vse nas vinogradnike, ki proizvajamo samo žlahtno trto veliko presenečanje in tudi žalitev,”nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi. Dodal je tudi, da “pravi” vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob hiši par trt hibrida, da zaužije kakšen grozd, toda za vinogradnike je boleče, da to nekdo predeluje v vino in na koncu še ponuja gostom.

“Potrošniki morajo vedeti, da vsi ti hibridi, kamor sodi tudi šmarnica, vsebujejo prevelike količine metilnega alkohola, in je že majhna količina zaužitega tega alkohola zelo škodljiv, po drugi strani pa vino iz žlahtne trte vsebuje večje količine etilnega alkohola, ki v zmernih količinah zdravju ni škodljiv,” dodaja naš sogovornik, ki omenja podatek, da je po 2. svetovni vojni bilo pod hibridi približno petina vseh vinogradov, a so jih v celoti posekali, razen manjših brajd.

Sedaj pa se hibridi vseeno vračajo, in tako so odločili odgovorni v stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil prvi že nekaj časa ponuja šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho – demisec z geografskim poreklom, methode clasique traditionelle, 12,00 % Vol), je kot alkoholno pijačo (živilo neživilskega izvira) registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža.

S tem je šmarnica postala enakovredno živilo neživilskega izvira, tako na domačih policah kot za izvoz. Sam “proizvajalec” za nekatere še vedno spornega šmarničnega šampanjca, humorist Geza Farkaš pa nam je samo v svojem duhovitem slogu odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset svojih “šampanjcev” naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga potrem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, ker tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah …