Projekt Life for seeds: Na Goričkem še zadnjič letos želi semenske mešanice

Javni zavod krajinski park (KP) Goričko je v sklopu projekta Life for seeds še zadnjič v tem letu žel semenske mešanice, ki bodo namenjene obnovi travnikov. Ker je v preteklih letih bila velika količina travnikov podvržena intenzifikaciji ali opuščanju rabe, je naloga sodelavcev v projektu obnoviti oz. vrniti v prvotno stanje nekaj čez 70 ha travnikov po celotni Sloveniji.

“Za obnovo potrebujemo lepe, vrstno bogate pisane travnike, na katerih požanjemo semensko mešanico, ki se na to jeseni poseje na travnike v obnovi. To so opuščeni, vrstno revni in pogosto zaraščeni. Tekom projekta se je vršila setev semenskih mešanic v dveh zaporednih letih. Hkrati pa so potekali vegetacijski popisi in popisi metuljev, kobilic ter murnov. Na podlagi omenjenih popisov smo ugotavljali učinkovitost obnove,” poudrja Monika Matjašec naravovarstveni svetovalec KP Gorička, koordinatorka projekta Life for seeds.

Dodala je, da so do sedaj na Goričkem opravljali žetev semenskih mešanic s krtačnim strojem, ki je v lasti Kmetijskega inštituta Slovenije. Letos je podoben krtačni stroj nabavilo še Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). KIS-ov stoj je mehanski, pripet na BCS kosilnico z dvometrsko delovno širino. DOPPS-ov stroj je popolnoma elektrificiran in z delovno širino enega metra. Da bi njuno funkcionalnost približali širši publiki, so v Motvarjevcih, na naravni vrednoti svetovnega pomena, pripravili demonstracijski prikaz delovanja obeh strojev. Dogodka so se udeležili različni udeleženci, ki so z zanimanjem opazovali njuno delovanje in izkupiček nažete semenske mešanice.

“Po demonstraciji so se je razvila debata o prednostih in slabostih enega in drugega stroja, ki pa so odvisne od vegetacije in terena. Npr. električni stroj se bolje obnese na grbinastih travnikih in na strmejšem terenu, medtem ko je mehanski učinkovitejši na ravnih površinah, kjer s hitrejšim žetjem pokosi večjo površino. Vsekakor pa smo s hkratno uporabo obeh strojev travnik poželi bistveno hitreje, pridobljeno semensko mešanico pa bomo uporabili za obnovo vrstno revnejšega travnika,” je še razložila Monika Matjašec.