Preverili smo: Kako ravnati v poletnih mesecih glede pogrevanja živil?

V času, ko je zmanjševanje količin živilskih odpadkov vroča tema, se zdi pogrevanje ostankov pomemben doprinos k varovanju okolja, pa tudi prijazna poteza do našega proračuna. Čeprav se nam pogrevanje ostankov živil zdi precej enostavna in nedolžna stvar, pa nam v poletnih mesecih le-ti lahko prinesejo več škode kot koristi.

V hladilniku shranjujemo ostanke hrane 2 do 3 dni, pri temperaturi 5 stopinj Celzija. Občutljive skupine (nosečnice, starejši in ljudje z oslabelim imunskim odzivom) morajo zaužiti ohlajene ostanke v 24 urah, da zmanjšajo tveganje za izpostavljenost listeriji, ki povzroča listeriozo, bolezen, ki se prenaša s hrano.

V zmrzovalniku lahko ostanke shranjujemo 2 do 3 mesece pri temperaturi -18 stopinj Celzija. Ostanke hrane v zamrzovalniku je smiselno označiti z dnem zamrzovanja, da bomo vedeli, kako dolgo bodo še uporabni. Živila moramo ohladiti preden jih shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik. Ostanke shranjujemo v zaprtih posodah, s čimer preprečimo, da bi bila hrana izpostavljena onesnaženju in izsušitvi.

Obvladovanje metod pogrevanja

Mikrovalovne pečice so priljubljene za ponovno segrevanje ostankov, vendar ne grejejo vedno enakomerno. V mikrovalovnih pečicah se v živilih ustvarjajo vroči predeli in nevarna hladna območja, kjer bakterije lahko uspevajo. Če uporabljamo mikrovalovno pečico, ne pozabimo segrevati in mešati ter ponovno segrevati in mešati, dokler ni vse skupaj res vroče.

Prav tako se je treba prepričati, da vrteči krožnik v naši mikrovalovni pečici deluje pravilno, da bo zagotovljeno enakomerno segrevanje. Upoštevajmo tudi navodila proizvajalca pečice, kjer so podani potrebni časi segrevanja.

Če hrano segrevamo na štedilniku, poskrbimo, da ponev ne bo premajhna, da hrano lahko premešamo.

Kaj je tvegano pogreti – še posebej previdno s hrano, ki vsebuje škrob!

Pogrevanje ostankov na najmanj 74 stopinj Celzija bo uničilo večino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano, razen nekaterih vrst, npr. bakterijski bacil Bacillus cereus, patogen, ki živi v rižu. Proizvaja strup – toksin, ki je žal toplotno stabilen. Spore in toksini, odporni na toploto, se tvorijo, ko riž pustimo, da se počasi ohlaja na sobni temperaturi. Toksinov pogrevanje ne bo uničilo. Pri ponovnem segrevanju riža čakamo največ 24 ur, da zmanjšamo tveganje zastrupitve. Težava z Bacillus cereus ni samo riž, ampak vsa hrana, ki vsebuje škrob (testenine, škrobnata zelenjava) …