Potovalne navade občanov Občine Lendava: Izrazita prevlada uporabe osebnega avtomobila kot glavnega načina mobilnosti
Občinski svet Občine Lendava je na minuli januarski seji sprejel Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS), s čimer občina stopa na pot bolj trajnostnega, premišljenega in vključujočega prometnega načrtovanja. Gre za prvo generacijo OCPS, pripravljeno v skladu z načeli sodobnega prometnega razvoja, ki se osredotoča na več kot le gradnjo cest – v ospredje postavlja človeka, prostor in kakovost bivanja.
S sprejetjem Občinske celostne prometne strategije Občina Lendava stopa v novo fazo prometnega načrtovanja, ki v ospredje ne postavlja več zgolj cest in prometa, temveč človeka, prostor in kakovost bivanja. Prva generacija OCPS temelji na sodobnih pristopih in podrobnem razumevanju vsakodnevnih potovalnih navad prebivalcev, ki so jih v občini analizirali s štetji prometa, anketami in pogovori s ključnimi deležniki.
Kordonsko štetje prometa, izvedeno oktobra 2024 na Glavni in Industrijski ulici v jutranjem in popoldanskem času, je pokazalo izrazito prevlado individualnega motoriziranega prometa. Skoraj 80 odstotkov vseh udeležencev v prometu uporablja osebni avtomobil ali potniški kombi, pri čemer je avtomobilski promet še posebej izrazit v popoldanski konici, ko se z osebnimi vozili pripelje skoraj 84 odstotkov vseh udeležencev. Povprečna zasedenost avtomobilov znaša zgolj 1,21 osebe, kar jasno kaže na pretežno individualno rabo vozil in posledično večje prometne obremenitve.
Javni potniški promet ima v občini vidnejšo vlogo predvsem v jutranjem času, ko mestni, medkrajevni in šolski avtobusi skupaj prepeljejo skoraj 12 odstotkov vseh udeležencev. Popoldne se ta delež zmanjša, kar kaže na manjšo uporabo ali slabšo prilagojenost ponudbe dejanskim potrebam prebivalcev. Tovorni promet je izrazito skoncentriran v jutranjih urah, kar sovpada z delovnimi in logističnimi tokovi ter hkrati odpira možnosti za boljše časovno usklajevanje različnih vrst prometa.
Trajnostne oblike mobilnosti v prometni sliki Lendave za zdaj ostajajo skromno zastopane. Pešci in kolesarji skupaj predstavljajo manj kot štiri odstotke vseh udeležencev, pri čemer je hoja nekoliko pogostejša popoldne, kolesarjenje pa zjutraj. Čeprav so ti deleži nizki, podatki kažejo, da trajnostna mobilnost v občini ni povsem odsotna in da ima ob ustrezni infrastrukturi, večji varnosti in spodbudah potencial za rast.
Podobno sliko razkriva tudi anketa med prebivalci občine. Kar 89 odstotkov vprašanih kot glavni način mobilnosti uporablja osebni avtomobil, večina v vlogi voznika. Hoja in kolesarjenje imata le obrobno vlogo, uporaba avtobusa, vlaka ali drugih oblik prevoza pa je skoraj zanemarljiva. Glavni razlog za izbiro avtomobila je priročnost, ki jo navaja več kot polovica anketiranih, pomemben delež pa izpostavlja tudi dejstvo, da drugih realnih možnosti sploh nimajo. Okoljski in varnostni vidiki pri odločitvah prebivalcev trenutno igrajo zelo majhno vlogo.
Pri poteh učencev v osnovno šolo ima pomembno mesto organiziran šolski prevoz, ki ga uporablja največ otrok, sledijo prevozi z osebnim avtomobilom. Aktivne oblike mobilnosti, kot so hoja, skiro ali kolesarjenje, so sicer prisotne, a še vedno manjšinske. Še izrazitejša je avtomobilska odvisnost pri vsakodnevnih poteh na delo, saj več kot 90 odstotkov zaposlenih uporablja osebni avtomobil, javni prevoz pa pri teh poteh sploh ni zastopan.
