Petišovski plin: Arbitražni postopek proti Republiki Sloveniji prešel v sklepno fazo
Britansko podjetje Ascent Resources, ki je nameravalo na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je že pred nekaj leti sprožilo postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji, o čemer smo sicer že poročali. Po daljšem zatišju so včeraj na svoji spletni strani sporočili, da je postopek prešel v sklepno fazo, Britanci pa so precej prepričani v svojo zmago.
Britanska družba Ascent Resources, ki se je ukvarjala s črpanjem plina na petišovskem polju, ne daleč stran od naselja Čentiba ter Dolina, je s Slovenijo v večletnem sporu zaradi težav pri pridobivanju dovoljenja za uporabo hidravlične stimulacije oz. frackinga. Ministrstvo za okolje in prostor je, spomnimmo, zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo in potrdilo sklep Agencije za okolje, da je za črpanje plina z metodo hidravličnega lomljenja na območju Čentibe in Petišovcev potrebna presoja vplivov na okolje, potrebno pa bi bilo pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje za takšno dejavnost. Družba Ascent Resources se s tem seveda ni strinjala.
Britanci od Slovenije zahtevajo vrtoglavih 656,5 milijona evrov odškodnine, ker jim je bilo zaradi spremembe zakonodaje onemogočeno načrtovano pridobivanje zemeljskega plina v Petišovcih. Leta 2022 smo v Sloveniji uvedli popolno prepoved hidravličnega lomljenja, ti pa so prepričani, da je država prekršila določila dvostranskega investicijskega sporazuma in pogodbo o energetski listini.
Britanci so v svojo zmago precej prepričani, saj so na zadnje bili uspešni v arbitražnem postopku proti svojemu nekdanjemu slovenskemu partnerju Geoenergu, ki je v stečaju od lanskega leta, zapisali pa so tudi, da bodo kar 41 odstotkov prihodkov, seveda v primeru pozitivnega izhoda iz arbitraže, razdelili med delničarje. Geoenergov upnik in projektni partner Ascent Slovenia je stečaj sicer skušal preprečiti, a je sodišče zahtevo takrat zavrnilo. Arbitražno sodišče je Britancem prisodilo skorajda 5 milijonov evrov z vključenimi obrestmi. Stečajni postopek sicer še poteka. S sprožitvijo stečaja je rudarska pravica, ki jo je imelo podjetje Geoenergo, prešla na državo, saj slednji niso predložili bančne garancije.
Če so škodo ravnanja Slovenije, ki da je podjetju dejansko onemogočila naložbo v pridobivanje plina v Petišovcih, še v letu 2021 ocenjevali na 120 milijonov evrov, so jo leto kasneje zvišali na že zgoraj omenjeno vsoto.
Pod petišovskim poljem se nahaja približno 10 milijard kubičnih metrov plina, ki bi ga lahko dobili le s hidravličnim lomljenjem. 10 milijard kubičnih metrov plina Slovenija porabi v približno desetih letih.
Iz družbe Ascent Resources so še sporočili, da bodo vlagatelje in javnost o nadaljnjem razvoju dogodkov obveščali sproti.
