Narava je super, klopi pa ne – zaščitite se!
Toplo vreme in sonce vabi k dejavnostim v naravi, na plan pa privabi tudi klope. Ti med drugim prenašajo tudi klopni meningoencefalitis (KME). Okužba s klopnim meningoencefalitisom lahko pušča trajno invalidnost, lahko vodi celo v smrt. Zato se vsem, ki so starejši od enega leta, svetuje cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje učinkovito in varno ščiti pred okužbo. V letošnjem letu so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičene osebe, rojene od leta 1970 do 1980.
S toplejšim vremenom in aktivnostmi v naravi se poveča tudi verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. V Sloveniji sta najpogostejša lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Okužbam so izpostavljeni ljudje vseh starosti.
Slovenija spada med endemska območja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. V Sloveniji je največ klopov v Kamniški Bistrici, v gozdu okrog Koseškega bajerja, v dolini Tržiške Bistrice in Udenborštu. Za nas najbolj zaskrbljujoč je gotovo podatek, da smo recimo leta 2020 eno najvišjih incidenčnih stopenj prijavljenih primerov Lymske borelioze zasledili prav v zdravstveni regiji Murska Sobota.
Klopov ni na nadmorski višini nad 1000 metrov. Na odraslega človeka zato pridejo na višini med stopali in dimljami, potem pa po telesu iščejo najbolj primerno mesto za vbod. Klopom vsi ljudje niso enako privlačni – raziskave na gozdarskih delavcih so pokazale, da so imeli nekateri na leto več kot sto klopov, drugi pa nič. Kaj jih privlači in kaj odbija, še ni povsem raziskano. So pa morda del odgovora našli Švedi, ki so vojakom redno dajali česnove tablete in ugotovili, da so se klopi teh vojakov izogibali.
Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice, okužijo se lahko tudi domače živali
Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno od teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja ter ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
