Minuli burni vremenski dnevi: Debela toča je pri nas redka, a možna
Pretekli petek je zlasti okolico Črnomlja prizadelo neurje z zelo veliko točo. Po poročanju medijev je bila ta debela okrog 8 cm. Takšna toča je za naše kraje na srečo zelo redka, občasno pa se zgodi, da se vremenski dejavniki, potrebni za debelo točo poklopijo, kakor se je to v petek popoldne zgodilo nad Belo krajino.
Za tako debelo točo mora biti v nevihti prisoten močan vzgornik (veter vertikalne smeri navzgor), saj na zrno toče deluje sila težnosti, ki vleče zrno proti tlem. Zrno toče se najhitreje debeli, če je sila vzgornika približno enaka sili težnosti. V tem primeru zrno toče skorajda miruje v oblaku, obenem pa se v njo z veliko hitrostjo zaletavajo podhlajene kapljice in ostala drobnejša zrna toče, ki se sprimejo v večje zrno.
Pomembna je tudi količine vode v oblaku. Bolj vodnati oblaki lahko nosijo večja zrna toče. V močnih nevihtah je vzgornik običajno ločen od vzdolnika (veter vertikalne smeri navzdol), zato lahko zrno toče večkrat zakroži po oblaku, dokler ni dovolj debelo, da pade proti tlom. Pri takšnih zrnih lahko najdemo izrazite kolobarje, ki so posledica potovanja toče navzdol in navzgor.
Še vedno pa je veliko neznank, zakaj pri nekaterih nevihtah nastane debela toča. Gre za procese, ki se dogajajo visoko v oblaku, in jih je težko opazovati in meriti. Zaradi kvadratnega zakona upora je hitrost toče povezana z njeno maso in obliko. Debelejša kot je toča, hitreje pada. Končna hitrost 8 cm debele toče, ki je padala v Črnomlju in okolici, je približno 150 km/h.
