Katoličani v velikonočnem tridnevju

Za katoliške vernike se je danes končal 40-dnevni post, ki so ga začeli s pepelnico, s čimer se začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo na veliko noč v nedeljo. Večer velikega četrtka sicer že spada k velikonočnemu tridnevju Gospodovega trpljenja in vstajenja. Na veliki četrtek so škofje darovali krizmene maše, pri večernih mašah pa duhovniki vernikom simbolično umijejo noge kot znak služenja in ponižnosti.

Velikonočno tridnevje je izraz, ki opisuje zadnje tri dni pred praznikom krščanske velike noči. Izraz velikonočno tridnevje se uporablja zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi, tudi druge krščanske Cerkve pa se v tem obdobju intenzivno pripravljajo na največji krščanski praznik – veliko noč.

Velikonočno tridnevje (od velikega četrka zvečer do velike noči zvečer) sestavljajo:

• veliki četrtek zvečer, ki je posvečen spominu na zadnjo večerjo,
• veliki petek, ki je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt,
• velika sobota, ki je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grobu
• velika noč, ki je posvečena spominu na Jezusovo vstajenje.

Z velikonočnim tridnevjem se končujeta veliki teden (zadnji teden pred veliko nočjo) in postni čas (obdobje od pepelnice do velike noči) in začenja velikonočni čas.

Veliki petek – dan tihe žalosti

Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše in velja strogi post. V katoliških cerkvah na ta dan vlada tiha žalost. Oltar je prazen, brez križa, brez svečnikov in prtov. Ob uri Jezusovi smrti se verniki ponekod zbirajo ob pobožnosti križevega pota. Obredi velikega petka, ki so najstarejši in najbolj častitljiv ostanek starokrščanskega bogoslužja, so sestavljeni iz treh delov: uvodno prebiranje Božje besede s pasijonom iz Janezovega evangelija in slovesne prošnje za vse potrebe, sledi pretresljivo čaščenje križa, obred pa se zaključi s svetim obhajilom.

Velika sobota

Na veliko soboto čez dan se verniki zaustavljajo pri Božjemu grobu in premišljujejo Jezusovo trpljenje in smrt. Na ta dan običajno prinašajo v cerkev velikonočna jedila, ki jih duhovnik blagoslovi. Ponekod je ostal na ta dan tudi običaj, da se blagoslovita ogenj in voda, ki ju verniki nato ponesejo na svoje domove. Vrhunec obhajanja tega dneva pa je večerno bogoslužje ali vigilija, ki jo imenujemo tudi “mati vseh vigilij.”

Velika noč je največji krščanski praznik, ko se katoličani spominjajo temelja vere – vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. To je praznik veselja in upanja, ko se spet zasliši Aleluja, ki odzvanja vse tja do velikonočnega jutra in vstajenjske procesije!